Počitnice na gradu s tragičnim koncem

2.del

Naslednji dan Ostrovrharja ujamem na samem, na terasi. Primem ga in odvlečem do kota vrta, kjer naju ne more slišati nihče. Moji nohti se rahlo »porivajo« v njegovo roko, zato jo odmaknem.

»Živijo, zanima me par stvari...«začnem, toda še preden uspem nadaljevati, se za menoj prikaže Lejla. Hitro se odmaknem od njega in si dam prisiljen nasmešek.

»Ooo, Lejla, draga moja, tu si! Iskala sem te...« ji začnem nakladati. Sumljivo me pogleda in reče:

»Aha...In zakaj si me iskala?«

»Želela sem vedeti, če imate kaj blaga, da bi malce šivala« Oh, vem, najbolj grozen izgovor ever! Kar iz mene je prišlo. Joj, nekaj sumi.

»Da, imamo. Greš z menoj pogledati vzorce?«

»Seveda.« pomaham Ostrovrharju, ter mu pomežiknem. Zmedeno me pogleda, a že pohitim za Lejlo. Odpelje me v kleti gradu, nato pa v čudovito sobano. V njej je ogromno blaga, metrov, šivalnih strojev in cel kup drugih pripomočkov, ki jih ne znam poimenovati. O šivanju nimam veliko pojma heh.

»Zakaj pravzaprav potrebuješ blago?« me sumničavo vpraša

»Saj ga ne« ji samozavestno odvrnem. Tako presenečeno me pogleda, kar pobulji z očmi.

»Zakaj pa si potem spraševala po njem?!« me vpraša z močnejšim tonom glasu in pripre oči.

Ne odgovorim ji, temveč samo skomignem z rameni, ter odidem. Na hrbtu čutim njen srepeč pogled, a se ne obrnem. Mislim, da misli, da gledam po Ostrovrharju oz. da ji ga poskušam »ukrasti«. Malce je ljubosumna. Pridem v svojo sobo in na naslonjaču zagledam Povodnega (mojega) moža. Povem mu vse kar se je zgodilo. Pove mi, da bo jutri Ostrovrharja naravnost vprašal kaj se dogaja.