Vampirji na misiji

4.del

»Okei, katera začne prva? Lahko kar ti.« ji rečem

»Ja, torej...Iiiii, nekaj velikega se mi je zgodilo...«

»Da, povej že! Od tvojega mencanja me bo pobralo.«

»Jaja, Okei. Torej, saj veš, da imam moči za spreminjanje oblike in privabljanja kovin in zemlje, ane... in... DOBILA SEM ŠE ENO MOČ! Rentgenski vid!« reče zeloo navdušeno.

»WAW. Toda kako? Si že komu povedala, razen meni?« ji odgovorim navdušeno in kar veselo. Saj nisem ljubosumna. Res je da ima že kar 3 moči, jaz pa nobene, ampak verjetno jih bom dobila kmalu, tako da... ne bom se sekirala. Vesela sem zanjo.

»Jah, nevem. Noup, zaenkrat veš samo ti hihi. Misliš, da bi komu morala povedati?« vpraša že malce zaskrbljeno

»Nevem. Morda moji mami? Ali pa odboru za moči? Mar ni tako, da ko jo dobiš, se zglasiš pri njih?«

»Morda pri kraljici, da. Za tisto komisijo nevem. Nekoč sem že bila tam, in mislim, da e bi rabila iti tja še enkrat, ali pač?«

»Huh, nevem.« ji rečem in se še nekaj časa pogovarjava o tem. 

Čez nekaj časa pa Thia reče:

»Mar nimaš tudi ti zame nekaj novic?«

»O, da. Skoraj sem že pozabila hehe.«

»Okei, izpljuni, da slišim.« mi prijazno in neučakano reče

»Torej prva stvar je... Čakaj, želiš prvo sliašti dobro ali slabo?«

»Ti samo povej, vseeno mi je.<«

»Ok, začela bom z boljšo. Torej... nevem če si na oglasni deski že videla, toda... naredili bodo orientacijski tek! In v njem se bomo pomerili različnih veščinah! Razmišljala sem, da bi se midve prijavili (v paru, seveda)... si za?«

»Ooo, jaaaa! Z veseljem!«

»Lepo, lepo :D« ji veselo odvrnem

»Misliš, da bodo tudi priprave za to?«

»Da, verjetno. Lahko naju vpišem kasneje, lahko pa tudi ti, kakor želiš«

»Ok, jaz bom« reče Thia

»Še nekaj je... Glede na to, da greva na orientacijski tek, in bova zasedeni z vajami, sem malce razmišljala in misim, da bi morali malce opustiti iskanje napoja za hitrejšo pridobitev moči. Saj sploh ne veva če obstaja, in če bi, kje bi našli recept zanj. Mislim, da je najbolje, da se ne greva več tega z iskanjem recepta, se strinjaš?«

»ja, v redu je. Tako ali tako je to iskanje kar utrujajoče, ker ne veva kje bi našli knjigo z receptom in nama iskanje vzame veliko časa. Sicer pa se mi zdi, da je najbolje, da samo čakaš, da jih dobiš naravno. Napoj bi zagotovo tudi vseboval neprijetne stranske učinke.«

»ja, drži. Torej, malce slabša novica pa je...Huh, kako naj ti to povem...Enega loleka sem zalotila v mamini pisarni, ko je brskal po njenih stvareh, in potem je ona prišla noter in on je ji je zlagal, da sem JAZ brskala tam in... mislim da si lahko sama ustvariš zgodbo naprej hah.«

»Čakaj, čakaj, čakaj. KAJ?! A ti to resno?!«

»Eeee, ja. Želiš da nadaljujem? Ali...«

»-Da, nadaljuj«

»In potem je mama bila zelo jezna, in je/bo obema dala kazen -nevem še katero- in jutri se morava (midva) zglasiti pri njej, zjutraj ob 9h, da se bomo pogovorili. Najbolj me skrbi, kaj je ON delal tam.«

» Hah. Sploh veš njegovo ime?«

» Ja, Frido mu je ime. Nek mali norec.«

»Frido?! OMG.«

»Kaj, a ga poznaš?«

» Uh, ja. On je...«