Od začetka

1.poglavje

                                                                                           Rylee

"Lee, ljubica, lahko vstopim?" Ne da bi počakala na moj odgovor, se je prikazala pred mano. Ležala sem na modri postelji in se je dolgočasila. 

" Vem, da ti ni všeč, da sva se preselili." je začela.  V mojem petnajstletnem življenju sem se prvič preselila. V prejšnji šoli sem imela vse, kar bi si najstnik želel. Prijatelje, fanta in super ocene.  Težko se je bilo ločiti od njih. 

"A obljubim ti, da bo to najin dom." Včasih, ko je z nama živel oče, smo živeli kot srečna družina v Brightonu. Potem pa je oče prevaral mamo z drugo žensko in mama ga je nagnala. Z očetom nimam stikov.

"Tukaj sem dobila odlično službo in dobro plačo." Zavzdihnila sem. Mama spet misli le na denar. 

"In samo poglej ven. London! V sanjah bi bilo težko najti stanovanje v njem!" Ni me brigalo, kje sva. Gledala sem v daljavo. 

"Poglej me." mi je rekla z drugačnim tonom. "Hočem, da odideš ven in raziščeš mesto." Pogledala sem jo. Vedela sem, da ji ni za ugovarjati. 

"Tu imaš nekaj denarja. Kupi si kar želiš. Ko pa boš prišla domov, pripravi vse za začetek pouka." V roko mi je porinila dvajsetaka. 

"Jaz pa samo nekam šibam. Se vidiva ob devetih. Adijo!" Nemo sem jo opazovala, ko je zaprla vrata za sabo. Pet let je že nisem videla take. Po navadi je bila toga in ni se ji nikamor ljubilo. V svojem ateljeju je slikala in se iz njega ni prikazala več ur. Slikanje je bil njen hobi in takoj po službi se je odpravila v atelje. 

Ošinila sem svojo sobo. Bila je prostorna. V kotu je bila miza, na sredini postelje, pri vratih pa omara. Iskreno mi je všeč prazen prostor, ker ga lahko urediš kot želiš. Odprla sem omaro, oblekla kariraste široke hlače, ga kombinirala z modrim topom in črnimi bulerji, na glavo pa sem dala črno baretko. Svoje dolge vranje črne lase sem si spela v neurejeno figo in odšla skozi vrata. Na hodniku sem se srečala dekle, približno mojih let. Nasmehnila sem se ji in jo pozdravila.

"O hej, si nova tu? Prvič te vidim." me je pozdravila zgovorna rjavolaska. Imela je temno modre oči. Bila je rahlo naličena. Oblečena je bila v tesne kavbojke in rožnat top. Na pogled je zgledala prijazna. Če bi bila fant, bi bila zaljubljena vanjo. 

"Ja, tukaj sem nova. Ime mi je Rylee. Kdo pa si ti?" sem ji vljudno odgovorila. 

"Jaz sem Rebecca, stara sem petnajst. In kam se odpravljaš?" Nasmehnila se mi je. V ličih so se ji naredile jamice. 

"Malo grem po mestu. Prvič sem tu." sem ji odgovorila. 

"Potem pa pojdi z mano! Sama grem malo okrog in lahko ti razkažem mesto!"

Odšle sva v kavarno Sweet Dream. Sedli sva v dva vijolična naslonjača. Jaz sem naročila kakšen in rogljiček, Rebecca pa vročo čokolado. Povedala mi je, da trenira odbojko, tako kot jaz.  . V Brightonu, kjer sem včasih trenirala odbojko.  Na tržnici sem si kupila novo torbo. Bila je črna, na kateri je pisalo No Risk, No Magic. Ob osmih sva se s podzemno odpeljala domov in se spremenili, da greva zjutraj ob osmih skupaj v šolo.  

Mama je prišla domov ob enajstih. Zbudila me je, ko je odklepala vrata. Odšla sem k njej.            

"Lee, oprosti, ker me toliko časa ni bilo." mi je rekla. Hotela sem izvesti, kje je bila, a mi hotel povedati. Dišala je po alkoholu, a videti je bila trezna. Objela me je za lahko noč. 

Zjutraj me je zbudila budilka. Preverila sem sporočilo. V prejeti pošti je bilo eno neprebrano sporočilo od Harryja.