Skrivnostno mesto

Knjižnica

Sofia je kmalu vstala in se odpravila nekam drugam, saj ji je postalo že pošteno dolgčas.
Ben pa je na drugi strani malega parka zagledal steno neke stavbe, ki je bila temno zelene barve. Vstal je in se sprehodil do te stavbe.
Sofia se je počasi umirila, in nenadoma je skozi oblake pokukalo svetlo sonce in osvetlilo vse naokrog, dež je tudi kmalu ponehal.
Ben je pred sabo zagledal velike kamnite stopnice, ki so vodila k velikim vratom. "Pa saj res!" je ugotovil, kje se nahaja. "To je naša mestna knjižnica! Zdaj sem na drugi strani knjižnice, nisem vedel da se za knjižnico nahaja mali park."
Nato je stopil po stopnicah do velikih vrat in začuden ugotovil, da so odprta. Vstopil je in v velikem prostoru z zelo visokim stropom je prvič zaslišal odmev, saj se mu je zdelo, da tega odmeva nikoli prej ni bilo tu. Čeprav je bil v mestni knjižnici že velikokrat, je bil tak občutek, da tu ni bil še nikoli. Z vsakim korakom je slišal svoj odmev. Najbolj tuja se mu je zdela knjižnica zato, ker tu ni bilo tedaj nikogar.
V mestni knjižnici so stale zelo visoke police s knjigami, ki so vzporedno stale levo in desno od širokega prehoda vmes. Vse luči so bile ugasnjene, nikogar ni bilo, in knjižnica se je nenadoma zazdela zelo tuja in tudi malo strašljiva.
V širokem prehodu so stale tudi mizice, za katerimi si lahko bral. Trenutno na nobeni mizici ni bilo nobene ponesreči puščene knjige, a Ben je kmalu ugotovil, da to ni res. Približno v sredini med vsemi mizicami je na eni mizi ležala debela zaprašena knjiga z temno rdečimi platnicami in zlatimi detajli. Ben je stopil k mizici in s knjige počasi pobrisal prah. Pod njim se je skrival tudi napis z zlatimi črkami, ki so bile delno pobrisane, a Benu je napis vseeno uspelo razbrati: "Knjiga legend" je pisalo.
"Kdo bi lahko pustil to knjigo ležati tu, verjetno nekdo, ki je v tej knjižnici bral zadnji..." je premišljeval Ben.
Odprl je knjigo in ugotovil, da iz nje štrli staro kazalo, ki ga je verjetno bralec ponesreči pustil v knjigi. Ben je odprl knjigo na tisti strani, iz katere je štrlelo kazalo. Tam je z velikimi črkami pisalo: "Legenda št. 7: Osvoboditeljica gozdnih škratov"
Bena je to zelo zanimalo in zato je nadaljeval branje, kjer je z malimi črkami pisalo: "Nobeden ne ve, kdo, nobeden ne ve, kdaj, a vsi vemo, kako. Nekoč, se bo pojavilo dekle, ki bo osvobodila gozdne škrate v gozdu Fenells. Nekoč je nek zlobni čarovnik, Retnel Tenderell, uporabil nek svoj urok in s tem začaral gozdne škrate, da so ujeti v svojem gozdu...