Po pregledu pohištva za Lejlino sobo, smo še šle v trgovino po nakupih za v hladilnik in za v shrambo.
Domov smo prišle ob osmi uri. Po petih urah sprehajanja po centru so me prav noge bolele. Mislila sem, da mi bodo odpadle, ampak mi niso.
“A boste kaj jedle za večerjo, ker jaz sem lačna?” naju vprašala mama.
“Jaz bi jedla testenine.” sem takoj odgovorila.
“Tudi jaz.” doda Lejla.
“Dobro. Dam testenine kuhati vidve se pa pojdite preobleči in vse ostalo, kar spada zraven.” odgovori mama.
“Zmenjeno. A dam oblačila prati?” jo še vprašam preden grem gor.
“Ja lahko. Toliko oblačil, ko je jih daj kar v dva stroja prat.” odgovori mama.
“Dobro.”
“A z Lejlo še izpraznive avto z nakupom iz trgovine?” vprašam mamo.
“Lahko ja. Samo dajte prvo prati oblačila in potem pojdite izprazniti avto.”
“Dobro.”
Z Lejlo smo vzele vse vrečke z oblačili in jih odnesle v prvo nadstropje. Prvo smo ostrigle listke proč iz oblačil. V prvi stroj smo dale svetle obleke. Odšle smo še v drugo nadstropje in v ta stroj smo dale pa temna oblačila. Prav vesela sem, da imamo dva pralna stroja in da smo lahko dali skoraj vse prati. Kar je ostalo od oblačil so ostale samo še spodnje perilo in nogavice. Ko smo opravile z oblačili smo se šle z Lejlo preobleči v trenerko.
Odšle smo dol v kuhinjo, ki je mama že skuhala testenine.
“A bo v redu večerja?” naju vpraša mama.
“Ja, ja bo v redu.” sem odgovorila.
“Ja bo v redu.” odgovori Lejla.
“Dobro. A oblačila ste dali prati?” naju vpraša.
“Ja smo dale. Smo dale tudi v drugo nadstropje prati oblačila.” sem odgovorila.
“Dobro. Tako, da jutri bo oprano.” odgovori mama.
“Ja. Kaj jutri zjutraj bi se jih dalo v sušilni stroj? Ali se bo dalo na stojalo za perilo?” sem jo vprašala.
“Lahko se bo dalo, kar v sušilni stroj. Ker bomo prišle pozno domov. In kar sem poslušala vreme, govorili so da bo slabo vreme.” odgovori mama.
“Zmenjeno. Jutri pouk končamo ob dveh. Ker nam zadnja ura odpade.” ji povem.
“Dobro. Jaz bom bila eno uro več v službi. Tako, da lahko greste kar peš domov, da me ne boste čakale.” reče mama.
“Dobro. Kaj jutri kosilo, naredimo tudi zate? Kaj bi rada jedla?” jo vprašam.
“Lahko ja. Tisto, kar boste vidve jedle, bo v redu.”
“Zmenjeno. A za kosilo se zmenimo jutri Lejla?” sem vprašala.
“Ja, ja se bomo.” odgovori Lejla.
