rutina.
vsak dan je ista rutina.
kdaj je tako kot da se zivljenja se nisem dotaknila.
vidim kako se nebo spreminja, ker je nad menoj? vsec mi je, ko se modro nebo prelije v toplejs barve, mogoce kakor ljudje ki ob 16. uri zapustijo svoje dolgocasne pisarne?
zakaj nikoli ne stejem korakov ki jih prehodim? ce pa so vsak dan isti, dolgocasni iz dneva v dan bolj pocasni?
skoda. zakaj me vodi moja pot tam, kamor jaz nocem? res...nocem.
kdaj upam, da bom zamudila zadnji vlak, zato upočasnim vsak svoj tretji korak. rutina unicena. kaj zdaj? kam zdaj? upam da ne nazaj.
