67

81 7 0
                                    

Ulegla se je na razpotegnjen sedež in razmišljala o vsem...Medtem je vstopil tudi on in se usedel. Ker mu je bilo vroče, si je slekel suknjič in se ulegel na bok, da jo je lahko opazoval. Tokrat jo je pustil na miru, saj je želel, da oba uživata v mirni vožnji. Sam ni vedel, kdaj ga je zmanjkalo, a ga je zbudil zvok, kot da se je nekdo ves čas premetaval. Odprl je oči in zamežikal v rahlo temo, ki je postajala vedno bolj gosta. Zagledal je Anabello, ki se je borila z nemirnim spancem. Odločil se je temu narediti konec. Dvignil se je v sedeč položaj, vstal ter se napotil k njej. Ulegel se je zraven nje, vendar jo je dvignil in jo položil nase, da je ležala na trebuhu. Na koncu je ovil roke okoli nje, da ne bo padla z njega in da jo bo pogrel s svojo toploto, saj je bila v roke čisto mrzla. Čeprav je bilo toplo v kočiji, je Anabella imela vseeno mrzle roke. Vzel jih je v svoje in jih rahlo podrgnil, da jih je ogrel in jih nato samo držal v svojih. Zaradi Anabelle, ko jo je imel spet v svojem naročju ni mogel zaspati. Med spanjem se je še bolj stisnila ob njega in mu ovila roke okoli vratu. Poslušal je ritem njunih src, ki sta enakomerno bili. Začel je premišljevati. Kako se bo njegovo življenje korenito spremenilo čez nekaj dni. Čez 14 dni je imel v planu, da bi se poročila v cerkvi sv. Jurija. Ta cerkev je bila izbrana samo za najvišje pripardnike družbe in višje cerkvene oblasti. Ker je bil sam pripadnik te družbe, je imel dobre zveze in te so mu omogočale kar je hotel. Tudi to, da bi se poročila v zasebnosti brez opravljivih londonskih matron, ki so utrujale z življenjskimi zgodbicami in napenjale ušesa za kakšno sočno zadevo. Te babe so bile križ za vse samske moške, saj so prežale na njih kot mačke na miš. Hotele so jih zlepa ali zgrda poročiti z njihovimi hčerami. Komaj je čakal, da vse osupne in jim vzame dih s svojo bodočo ženo. Nor je bil nanjo in če se je bo na hišni zabavi Crowleveye rodbine dotaknil katerikoli drug moški, ga bo brez premisleka ubil. Ona je samo njegova in pika. Ko jo je zagledal na pogrebu, mu je začelo hitreje biti ob pogledu na njeno lepoto, ki se je več kot očitno ni zavedala in zato tega ni izkoriščala kot nekatere druge. Vedno znova ga je osupnila s svojo preprostjo. Ni bila podobna nobeni drugi ženski, kar jih je poznal. Ko jo je tistega večera ko sta prespala v hotelu, držal v objemu, je po dolgem času začutil notranjo srečo. Od mladih let je mislil, da če se bo pehal za denarjem mu bo to prineslo vse. Prineslo mu je ogromno to je že res, a sreče in ljubezni je spoznal, da se ne da kupiti. Tako da svoje ljube ne bo nikoli pustil, da mu karkoli ali kdorkoli iztrga iz rok. Tisto jutro ko je poskušala pobrati čevlje v hotelskem apartmaju, ne bo nikoli pozabil. Trudil se je da ne bi prasnil v smeh, ko je poskušala s svojo široko obleko iskati čevlje, pa so kukali pod zadnjim delom njenega krila. Sledil je njenim gibom, ampk ko je pridržala krilo, da se je lahko sklonila, je videl nekaj in je bilo kot da bi nekdo močno ampk res močno udaril v trebuh. Počutil se je kot da bi ga vrgli v morje radosti. Imel bo otroka! Ampak kmalu zatem ga je preplavila takšna jeza, ljubezen in posesivnost hkrati, da se mu je skoraj kadilo iz ušes. Počutil se je izdanega kako to, da mu je zamolčala najbolj pomembno stvar na svetu. Zdela se mu je tako krhka, čeprav se je delala da je močna. Dobro je vedel, kako se počuti. Tisti trenutek je želel samo, da se počuti varno in da ve, da bo nekdo drug skrbel za težave in dobrobit zanjo in otroka. In ta nekdo bo on. Imel je neustavljivo željo da bi jo zgrabil v objem. Njegovo razmišljanje je prekinilo Anabellino govorjenje v spanju. Govorila je o tem, da mu noče uničiti življenja z nižjo pripadnico plemstva in pankrtom povrhu. Naenkrat je razumel vse tisto njeno upiranje.
ANABELLA
Ulegla se je na razpotegnjen sedež in razmišljala o vsem...vendar se ni mogla zares sprostiti, saj je ves čas čutila njegov pogled na sebi. Ni točno vedela kaj bi mu rekla, ni tudi želela izliti notranjih občutkov, niti si ni želela besedne vojne z Wycliffom, zato je preprosto zaprla oči in odplavala v spanec. V spanju je pogosto imela sanje. Na žalost so bile večinoma moraste sanje. Kadarkoli jo je tisti dan kaj skrbelo, so se najhujši strahovi uresničili v njenih sanjah. Tokrat je sanjala, da se je vsa visoka družba obrnila proti njej, ker je želela biti skupaj z Davidom. Grdo so jo gledali, pljuvali so po njej, vlekli za lase, kričali, da nižja pripadnica si že ne zasluži Wycliffa. Družba jo je obkolila, tako da ni mogla pobegniti in se ji vedno bolj približevala. Vrtela se je v krogu, v upanju da bi videla prijazen obraz, ki bi ji pomagal. Zdelo se ji je, da so žaljivke in kletvice postale le še bolj glasnejše in zlobne, zato si je z rokami zatisnila ušesa. Da bi jih utišala, je začela govoriti o tem, da imajo res prav, da je neprimerna za lorda, da mu noče in da ne bo dopustila tega, da bi si uničil življenja z njo v dvoje in še z dojenčkom na poti. Kasneje je zaslišala, da je hrup potihnil, zato je dvignila pogled in spreletela množico, ki so kimali v znak strinjanja. Kmalu je ta množica začela premikati stram od nje in odšla v daljavo. Ko jih ni več videla, se je počutila tako samo……nenadoma pa je začutila okrog sebe par močnih rok, ki so se nežno ovile okrog nje in jo tolažilno stisnile. Nato spet naredilo zaspano, zato se je še bolj stisnila k tej prijetni toploti in končno mirno zaspala. Zbudila se je na najbolj sončno decembrsko jutro. Pokrita je bila z večimi odejami, zato ni bilo čudno, da je spala tako dolgo in se ni počutila premraženo. Z zadrego je pogledala nasproti proti drugemu ležišču, a začuda Davida ni bilo. Bila je sama. A sekundo zatem ga je že videla skozi okence, kako se je pogovarjal s kočijažem. Ni se zavedala, da je zadrževala dih. Njeno telo se je sprostilo od olajšanja. Ni vedela, koliko časa se mu bo lahko še upirala, ko pa ji je ves čas govoril lepe stvari, se je dotikal na občutljivih mestih in bil pripravljen pomagati oz. narediti kar bi želela. Ves čas je prisluškovala, kdaj bodo njegovi koraki razbili tišino. Oh, kako je bila otročja! Odločila se je temu narediti konec. S pogledom je začela raziskovati notranjost kočije. Njegovo ležišče naprimer, je izgledalo nedotaknjeno, saj ni bilo niti enega znaka, da bi ga njegov lastnik sploh kaj uporabljal. Vendar je še predobro vedela, da to ni res. Prejšni dan, ko se je ulegla in razmišljala, kaj bo naredila za družino, kako bodo živeli in naprej daleč v prihodnost, je čutila njegov pogled na sebi. Čeprav ga sploh ni videla, še manj pa slišala, ko pa je bila zatopljena v lastne misli. Ogledovanje je nadaljevala na tleh. Tla so bila mehka, saj so bile čez položene preproge. Okna so bila obita s trdnim lesom in okrašene z debelimi zavesami temno rdeče barve, ki niso prepuščala prepiha. Le strop kočije je bil gol. Vrata so bila izredno lepo izrezljana, saj so imela poleg številnih okraskov tudi nepogrešljiv družinski grb, ki ga nikakor nisi oz. mogel spregledati. Nato pa je zraven vrat zagledala košaro in v njej pribor za šivanje. Nasmehnila se je njegovi pozornosti. Saj je počasi že čas, da bi se spravila šivati oblačila za dojenčka. Tako je cel dan posvetila šivanju prvega pajacka. Davida ni bilo na spregled ves čas vožnje. Zmanjkalo jo je, ko je skoraj zaključila pri pokrivalu. Domov so prispeli pozno ponoči. David jo je zbudil tako, da jo je vzel v naročje in ji dajal poljubčke po celem obrazu. Počasi je odprla oči in jih usmerila proti njegovim. Nekaj časa sta se gledala v tišini. Nato je končno, čeprav sramežljivo spregovorila » Hvala za lepo budnico. Kam pa smo prispeli?«. Wycliffe se je nasmehnil in ji pomežiknil » Nič ni lepšega kot te držati v naročju in gledati, kako se zbujaš. Naslednjič pridem na vrsto jaz. Draga moja prispeli smo domov. Tedaj je prvič po dolgem času videl na njenem obrazu pristno veselje. A kmalu zatem ga je zamenjal resen obraz. Radovednost ga je premagala » Čemu taka resnost?«. V njegovem naročju se je zravnala do te mere, da se je postavila v sedeč položaj » Saj sem vesela, da smo varno prispeli domov, a hkrati sem tudi žalostna zaradi tega, ker bomo prvič vstopili v naš dom brez matere. Mati nam je pomenila dom. Vse se bo spremenilo……«. Skoraj je zajokala, ampak si te šibkosti ni dovolila vpričo njega. Ni želela, da jo vidi kot nemočno žensko. Kljub temu je nekako začutil, da ni vse v redu. Stisnil jo je in ji dal vedeti, da je tukaj zanjo, če bo kaj rabila. Globoko je vdihnila in vstala. Seveda je morala najprej razkleniti njegove roke, da se je osvobodila objema. Prijela je za kljuko na vratih, pograbila šivanje in izstopila s kočije na trdna tla. Čeprav ga ni slišala, je vedela, da ji je takoj sledil. Obrnila se je, tako da sta se spet gledala drug drugemu v oči. Naklonila mu je nasmešek » Rada bi se ti zahvalila, da si bil tako prijazen in si nas pripeljal domov. Hvala, res sem ti hvaležna. Vesela sem, da imam takega prijatelja.« Odločila se je namreč, če ne drugače, da se bo do njega vedla povsem prijateljsko, pa čeprav bo zanikala resnična čustva do njega. Saj kot je videla je bil on odločen dobiti svoje. On pa jo je gledal kot bi govorila kitajsko » Oprosti zdi se mi, da te nisem prav slišal, ko si govorila zadnji del stavka. Vesela si, da me imaš…?. Izdihnila je od tolikšnega potrpljenja in ponovno rekla« Rekla sem, da sem vesela, da te imam za prijatelja. Zadovoljen?«. Stopil je bližje »Ali me imaš slučajno za norca?«. Še vedno je stala na istem mestu in ni niti trenila, ko se ji je prišel zelo blizu, da sta bila narazen le centimeter al dva. Tako, da je morala nazadnje k višku dvigniti glavo, da je zrla v njegove oči, ker čene bi govorila njegovemu prsnemu košu » Seveda ne. Zakaj to misliš?«. Spustil je pogled na njene ustnice » Ker…če bi čutila le prijateljska čustva do mene, se ne bi bala za vsak moj dotik, se ne bi odmikala stran od mene kadar sva skupaj, ne bi sramežljivo izogibala mojim pogledom in bi se normalno pogovarjala z mano kot s prijateljem…«. Zamahnila je z roko » Ah to? Nisem hotela, da bi mislil kot da se vsiljujem.« Sklonil se je in jo močno prijel za pas, da jo je skoraj dvignil » Ah res? Kar laži sama sebi. Prepričan sem, da boš kmalu odkrila resnico. Malo ti bom pomagal in pospešil zadevico.« Prijel jo je za roko in jo pritisnil ob svoje mednožje, ki je tesno pritiskalo ob hlače. Erekcija je bila čedalje bolj opaznejša. Bil je močno vzburjen. Na srečo ostali niso videli tega, saj je bil s hrbtom obrnjen proti kočijama in se jim ni niti sanjalo, kaj se dogaja. Videti je bilo kot da bi jo samo objel. Ni mogla verjeti, kako je prišlo do tega…….Nadaljeval je » Prijateljem se ne dogajajo take stvari. Ljubica moja, vzburjaš me kot nobena druga. Ko je glasno zajela sapo, je hitro izkoristil priložnost in jo poljubil in z jezikom iskal njenega. Na srečo ostali niso videli tega, saj je bil s hrbtom obrnjen proti kočijama in se jim ni niti sanjalo, kaj se dogaja. Videti je bilo kot da bi jo samo objel. Ni mogla verjeti, kako je prišlo do tega…….Nadaljeval je » Prijateljem se ne dogajajo take stvari. Ljubica moja, vzburjaš me kot nobena druga. Ko je glasno zajela sapo, je hitro izkoristil priložnost in jo poljubil in z jezikom iskal njenega. Ker je bil toliko višji od nje, da je morala stati na prstih in se oklepati njegovih ramen, ni imel težav, ko je planil na njena usta, jo je skušal omehčati in pri tem zahteval poljub. Kajti njenih poljubov ne bo nikoli naveličal. Ko jo je prvič poljubil, so ga njena usta čisto obnorela. Bil je vztrajen, ko je hotel poljub. Najprej je z iskal njenega, a ta se mu je skozi izmikal. Poskusil je malo drugače. Začel je grizljati njeno zgornjo ustnico, nato spodnjo. Zaslišal je, da je dihala bolj globlje. Nasmehnil se je sam sebi, torej se le odziva. Nadaljeval je s tem, da je ponovno vključil jezik ter se malo igral z njenim, dokler ga ni ujel. Nato je njen jeziček vlekel z ustnicami in malo grobo sesal. Dihala je kratko in plitvo. On tudi. Zatem je začutil, da je končno začela sodelovati tudi ona. Uspelo mu je. Zdaj se je ona igrala z njim. Z jezikom ga je čutno izzivala. Zraven ga je tudi nežno vlekla za lase. In se še bolj stiskala ob njega, da je začutil vse njene obline pa tudi trebušček, ki je vsak vdan bolj rasel. To bi ga moralo odvrniti, a ne pri njej. To ga je le še bolj vzburilo. Zamislil si je kako bo užival že samo v tem, ko ji bo namilil hrbet, ko si bosta privoščila kopel. Kako se bo njena gladka koža svetila v soju sveč. Da bo dišala po čudovitem vonju rožne vode vrtnic in po milu vanilije. Kako se bodo lasje skodrali ob vlagi. Gledal, kako z zaprtimi očmi uživa v razkošju kopeli. Da ji bo tudi zmasiral hrbet…..zdrsnil z rokami do prsi, jih vzel v roke
V začutil njihovo polnost. Z eno roko bo dražil bradavičko, z drugo bi se spustil še niže, vtaknil prst vanjo in bi dražil njen gumbek, dokler ne bi postala gladka in vlažna. Zraven bi premikala boke in se pritiskala obenj. Zraven bi stokala…………. Ko mu je polizala zgornjo ustnico, se je spet zavedel sveta okoli sebe…..počutil se je tako kot, da bo izgubil nadzor nad samim seboj, komaj da ni izlil seme tukaj in zdaj. Nato je še bolj pritisnila ustnice ob njegove in poglobila poljub, da so poljubi postali bolj strastnejši. Pozneje je z jezikom nežno oplazila njegovega in ga z ustnicami posesala ter spet pozornost posvetile ustnicam. Tokrat je polizala in nežno povlekla spodnjo ustnico ter ga močno ugriznila, da je ven pritekla kri. Ooh tega pa nikakor ni pričakoval. Tigrica mala! Nasmehnil se je in s prstom pobrisal kri z ustnic. V zameno jo je grobo poljubil in ji dvignil krilo ter ji hitro potegnil hlačke dol, čeprav se je upirala. Upravičeno, saj je bilo mraz, ampak sama si je kriva. Hlačke je pospravil v žep ter jo pogledal. V njenih očeh so se vanj bliskale strele jeze. V njegovih očeh so poplesavale iskrice veselja » Da boš pripravljena zame mucka moja«. Tako se je tresla, ampak ne od mraza, temveč od jeze. Malo je manjkalo, da bi mu izbila ta butasti nasmešek z obraza. Rajši kot da bi tvegala poškodbo zaradi tega tepca, se je odpravila k drugi kočiji ter ga pustila, da se je smejal kolikor je hotel. Odprla je vrata in stegnila roke v notranjost » Podaj mi Angelo«. Sekundo zatem je že dobila spečo sestrico v roke. Njeno glavo je položila na ramo, da je še naprej sladko spala in jo z eno roko prijela pod ritko, da je bila druga roka prosta. Nesla bo dvojčici v hišo in potem pomagala bratoma do konca razparkirati prtljago. Stegnila je prosto roko, da bo sprejela še drugo punčko » Daj mi še Analeo, vidva prosim pa prosim poskusita razparkirati in odnesti čim več kovčkov, dokler se ne vrnem«. Slišala je brata Roberta »Prav, samo najprej moram zbuditi Charlesa«. Želela mu je veliko sreče. Zahihitala se je, namreč brat Charles je imel to posebnost, da je zelo hitro zaspal kjerkoli in kadarkoli, zbudil si ga pa bolj težko. Še mrtve bi prej zbudil kakor pa njega. Obrnila se je in ostala brez besed. Stala je pred Wycliffovim domovanjem. Prej ni gledala kje točno so se ustavili, zato je bila zdaj toliko presenečena. Mislila je, da jih je pripeljal domov, v njihov dom! Še preden je lahko karkoli naredila, je že zaslišala njega, kako ji šepeta v uho »Dobrodošla doma Anabella«. Zamežikala je proti njemu, saj ni mogla verjeti, da je to res. S sarkazmom je odvrnila » Hvala, vesela sem, da smo hitro prispeli nazaj v London. Zdaj pa če dovoliš, moram iti«. Ko se je premaknila, se je tudi on, tako da ni mogla mimo njega in z resnim tonom rekel » Ne morem ti dovoliti, da greš sama ponoči. London je pol žeparjev in morilcev…še posebej, ko se spusti noč…. Tvegala bi svojo življenje in življenje sestric. Ne bi prenesel, če bi se kaj zgodilo tebi in najinemu otroku. Poleg tega je zelo pozna ura….in verjetno ste vsi izmučeni od celodnevne vožnje, zato bi bilo najboljše, da prespite pri meni. Služinčad je pripravila vse potrebno za naš prihod. Nočem, da se naprezaš v tem stanju, zato bom jaz spravil punčki spat. Sta že toliko stari, da ne moreta biti več tako lahki.« Sploh je ni vprašal, če se strinja! Brez besed ji je vzel punčki iz rok in ju položil na svoj širok prsni koš. Na koncu je nežno ovil okoli njiju. Prizor je bil tako lep, da je vedela, da si bo to zapomnila za vse življenje.

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now