Royal red

1. Family

"IRINA! IRINA!"

Ninin glas me je prebudil iz popoldanskega spanca. Pravzaprav se mi je zdelo, da odmeva v moji glavi in me namerno prebuja.

"IRINA!"

Dvignila sem glavo in se zastrmela v svojo sestrično, ki je skoraj vrata otroške sobe vrgla dol. Zavila sem z očmi in upala, da me bo pustila naprej spati. Vendar Nina ni popustila. Uporno je sedla na posteljo, poleg mene.

"Kaj pa ti tukaj?" sem zamrmrala.

"Ja ... Kakšna pa si?" me je premerila.

Zastokala sem in se dvignila. Nisem bila razpoložena za pogovor. Ne po tistem, ko sva z Ianom prebedela noč nad Nathanovo posteljico. Nenazadnje je bilo jasno, da otrok ne bo spal samo za to, da bi se "norčeval" iz naju.

"Nathana je treba navaditi, da manj spi podnevi," je dejala Nina. "Sem ti rekla, da ne najemata varuške."

"No, ja," sem zaspano dejala. "Saj bo Edna kmalu tukaj."

"Hvala bogu, da me končno razumeta," je dejala. "Otrok mora biti podnevi buden, raziskovati in plaziti. Vajina varuška pa lepo pride, zjutraj ga da za tri ure spat, da ima ona lepo mir, popoldne spet tri ure ... In potem nasrkata vidva!"

"No, ja," sem ponovila. "Kaj te je prineslo?"

Moja sestrična se je nasmehnila. Bilo mi je jasno, da je nekaj ... Narobe? Ali pa je celo imela kakšno srečno novico zame?

"Povej že," sem jo spodbudila.

"No ... Hotela sem, da prva izveš," je dejala.

"Povej."

"Noseča sem."

V hipu sem bila budna. Kaj? Nina je bila noseča? Mar sem dobro slišala ali pa se mi je samo zmešalo? Ne, ne, to ne more biti res.

"Saj se šališ, kajne?"

"Niti najmanj."

"Nina, ... S kom si noseča?" sem jo pobarala.

Zadovoljno se je nasmehnila. Zdelo se mi je, da je nekaj prikrivala zadnje čase, vendar nisem bila popolnoma prepričana.

"Oh, ne boš nikoli ugotovila," je dejala.

Priprla sem oči.

"Nina?"

"No, prav ... Se spomniš tistega tipa s katerim sem se pričela videvati ob tistem času, ko se je rodil Nathan?"

"Ja," sem pokimala.

"No, z njim."

Ostrmela sem. Tista zguba?!

Zdelo se mi je, da se Nina šali. Mogoče pa se ne. Ampak ... Da hodi s tistim kretenom, ki se je večkrat osmešil v javnosti?

"Nina, ne bodi smešna," sem zavzdihnila.

"Popolnoma resna sem," se je branila. "Bila sem prepričana, da se ne bo iz tega razvilo ničesar resnega. No, motila sem se. Zaljubljena sem."

Zaljubljena. O bog. Pa saj ne morem verjeti, da je moja sestrična našla takšno zgubo. Nenazadnje je bila nekoč v zvezi z mojem možem in prepričana sem bila, da ima nekoliko boljši okus. No, ja ... Mogoče pa sem se motila o njej.

"Kaj praviš?" me je premerila.

Poskusila sem zadržati svoje pravo mnenje. Nisem je hotela prizadeti. Nenazadnje se mi je zdelo, da bo najboljše, če se ne skregava zaradi neumnosti. Sploh pa ... Pomagala mi je, ko mi je bilo najtežje z Ianom. Na nek način sem ji bila hvaležna, ker sem imela ob sebi moškega, ki je bil vreden moje ljubezni.