"Vsi smo nekoč verjeli v legende in pravljice... V vile, volkodlake, morske deklice, pošasti, vampirje... Kaj če ta bitja res obstajajo, kaj če so ves čas prisotna a se tega ne zavedamo?? Skrita daleč od oči človeštva.. Če verjameš v volkodlake je t...
Gledav sem kako naš dom gori. Najbolj me je razjezilo to, da pri tem nisem mogel narediti ničesar, popolnoma nemočen sem bil. Naš dom se je raspadal v neusmiljenih plamenih ognja ,ostali člani tropa so zbežali a jaz sem stav kot ukopan nikamor se nisem mogel premakniti. Po Volčjem gobcu je stekla velika grenka solza. Nato me je nekdo zgrabil za vrat in čutil sem kako me je odvlekel proč. A svojega pogleda nisem umaknil od neusmiljenih plamenov ,ki so uničili vse kar mi je bilo ljubo. Že v naslednjem trenutkom sem se znašel na jasi z ostalimi člani tropa. "Najti moramo novo mesto za življenje tu ni več varno!" "Prosim brez panike vsi skupaj,danes smo izgubili nekaj vrednega in našega vodjo.""Saj veste da smo brez njega čisto izgubljeni""Imamo drugega vodjo alfinega sina !" "A je sploh pripravljen!" Vsi so kričali eden če drugega a jaz sem stav in jih samo opazoval. Besede niso šle z jezika, v glavi mi se je samo vrtela slika neusmiljenega požara in zadnji spomin na očeta. Zaslišal sem svoje ime in vsi so se ozrli proti meni."Izgubili smo alfo res je, jaz sem izgubil tudi očeta"besede so končno stekle z jezika." Kaj bomo zdaj?" Se je nekdo oglasil." Oče mi je vedno pravil ,da volk pomaga volku. Odšli bomo na zahod drugemu tropu in se njemu priključili!" Alex:" A se ti je popolnoma zmešalo, saj poznaš pravila! Zapustil boš naš teritori ,ki je tu že stoletja in je že sto naših generacij živelo tu!" Jaz:" A imaš boljšo idejo ! Danes smo izgubili enega člana ,jutri bomo že dva nesmemo tvegati! Vsak dan nas lovci iščejo kot zmešani ,vsak dan imajo več pohodov! Teritori je tam kjer je trop in zdaj sem jaz alfa ,jaz sem nasledil mojega očeta in bo tako kot pravim!" Alex:" Uredu kaj predlagaš?" " Jaz bom šel prvi ,ko se uspem dogovoriti z drugim tropom boste za mano prišli še vi . Do takrat se ne boste zadrževali v gozdu. Obnašati se morate čisto normalno. Dokler me ni je Alex tu da poskrbi za vas." In tako se je tudi zgodilo... _______________________________________ Prišla sem na dogovorjeno mesto Lukas je bil že tam ." Si pripravljen." Prikimal je z glavo. Vstopila sva v gozd. Lahko sem čutila ,da je bil nemiren. " Ni ti se treba bati več kot ubiti ti ne moremo storiti nič." Šokirano me je pogledal in na mestu obstal kot kip. Obrnila sem se proti njemu in se začela smejati"Samo šala je bila ,nikogar ne bomo ubili!" Lukas:" hvala lepa ,ni mi bila najbolj smešna!" Nisem se mogla nehati smejati."Oprosti!...samo...samo sledi mi!" Ozrla sem se okoli sebe ,da se prepričam če je varno vstopiti . Vstopila sva v jamo in na drugi strani prišla na jaso. "Prispela sva. "Za drevesi so se prikazali tudi ostali . Naš Alfa je prišel na sproti. Alfa:" Dobrodošel na našem ozemlju ! Povej mi kaj delaš tu!" Lukas:" Prišel sem iskati pomoč. Prihajam iz vzhodne strani, sem alfa Platnenega tropa. Moj oče Platon je....izgubili smo ga v požaru! Ljudje so nas začeli loviti! Za moj trop ni varno ,da ostane tam. Radi bi se priključili vašemu tropu." Alfa:" Kaj Platona ni več med nami,velika škoda bil je dober prijatelj in Alfa." Lukas:" In dober oče." Lahko sem občutila njegovo žalost...ubogo bitje! Alfa:" Ker poznam tvojega očeta in vem ,da je bil dobr volk. Vam dovolim ,da se priklopite našemu tropu. Pod pogoji ,da vaš alfa torej ti prevzame polovično oblast z mojo hčerko Milo." Lukas:" Hvala vam, da strinjam se z vašimi pogoji in prevzel bom polovično oblast z Milo."in zdaj se mi pa zares smiliš. Alfa je dober človek ,nebi pa to rekla za Milo njegovo razvajeno hčerko, ki mi gre tako naživce. Alfa:" Zdaj pa ostani na pogostitvi!" Lukas:" Hvala ti!" Jaz:" Ni se mi potrebno zahvaljevali! Opravljala sem samo svoje delo." V tem trenutku sta prišla Noa in Niki. Nova:" Dobrodošel v trop!" Niki:" Tudi jaz ti želim dobrodošlico!" Lukas:" Hvala vama!" In tako je minil večer. Pogovarjali smo se in jedli ,vse dokler ni prišla Mila. Mila:" Živjo Lukas, dobrodošel!" Lahko sem videla ,kako jo gleda ,kot največji kos mesa. Saj mu ne za merim res je lepa od vzunaj od v znotraj pa nebo rekla. Vsi jo hočejo imeti za dekle ,razen Noe... on pa ima Niki prekrasen sta par.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Mila
Postalo je že pozno in morala sem se odpraviti domov. Jaz:" Pozno je že se vidimo jutri...domov grem!"vstala sem se in se odpravila. Lukas:" Rea! čakaj.... Hvala ti še enkrat!" Jaz:" Ni mi se potrebno zahvaljevati, rada pomagam." Lukas:" Vem....sam useejen!" Jaz:" Se vidiva jutri ...." Lukas:" Ja se vidiva jutri!" Obrnila sem se in odšla. Ko sem prišla domov nisem mogla zaspati v glavi sem imela sto in eno misel. Najbolj me je morila ena ...Zakaj mora Mila dobiti vedno vse kar želi ,zakaj more Mila biti ta ,ki dobi katerega koli fanta. Zakaj Lukasa...Nisem vedela kaj se dogaja z mano...Da si zbistrim misli sem odšla na streho ,luna je bila velika in na nebu je bilo milijon in ena zvezda. Zaprla sem oči in čutila veter ,ki piha skozi moje lase. Dajal mi je občutek svobode....
