STARA HIŠA

21 2 0
                                    

Žalostna stojiš tam stara,
vsa razpadaš in še sama si.
Res, da te noben ne mara,
A jaz to pesem posvetil bi ti.

Sred' vasi si včas' ponosna stala,
Bohotno kazala svojo si lepoto.
Mogoče res bila si mala,
ne vem, kdo kriv za tvojo je grozoto.

Že dolgo prazna in samotna si,
zavetje dolgo si nudila.
Kak se otroški smeh glasi,
si že gotovo pozabila.

Čeprav si vsa že zapuščena,
Vseeno še najlepša si.
Čeprav so okna zaprašena,
ljubezen še v tebi ždi.

NAD OBLAKIWhere stories live. Discover now