Odšla sem do stola in ga preizkusila, in bil je zelo udoben. Ko sem sedela na fotelju in sem gledala po hodniku, je bilo še lepše videti iz drugega konca hodnik, kakor pa iz stopnic proti oknu. Zdaj, da vam še povem, kaj je v tem nadstropju. na moji levi strani so ena vrata, na moji desni pa so dvojna vrata, in pri stopnicah so še dvojna vrata, ena so na levi strani stopnic in druge pa so nasproti stopnic.
Vstopila sem v prvo sobo, ki je na moji levi strani, in bila je zelo lepa in takoj sem predvidevala sem, da ta soba bo od staršev. No, zdaj sem šla samo čez hodnik, v prvo sobo. Bila je tako svetla in tako prostorna, da sem samo gledala. Ima na dveh stenah okna, taka preprosta in primerna za sobo. Vstopila sem v drugo sosednjo sobo in bila je enaka, kakor je bila prva, a je bila zrcalno narejena. Ta soba je bila tudi lepa. Pogledat sem šla še dvojna vrata, ki so zraven stopnic. Za enimi vrati je bila še ena soba, za drugimi vrati pa je bila manjša shramba.
"Lili, kje si?" je zaklicala mama.
"Zgoraj." odvrnem.
"Dobro." potrdi.
Prišla je gor in tudi je ona je pogledala sobe. In jih je tudi ona pohvalila, da so lepe in, da so v redu.
"A si si že izbrala svojo sobo?" me je vprašala mami, ko smo šle dol.
"Ja sem si si jo izbrala." odgovorim.
"Dobro. Zdaj bomo lahko počasi izpraznili kombi in si boš ti lahko uredila sobo, druge dodatke bomo pa sproti kupili, ko se bomo ustalili." pove mami.
"Zmenjeno." odvrnem.
Prišle smo dol v hišo in fantje so že tovorili stvari iz kombija. Midve z mamo smo izpraznile avto, s katerim sva prišla z Liamom. "Svoje stvari bom odnesla v sobo. In ko bodo moje stvari v moji sobi ti lahko pomagam v kuhinji." ji rečem.
"Ja, lahko mi boš pomagala. Samo bomo počakale, da fantje sestavijo in naštimajo omare." reče mami.
"Dobro." rečem.
Iz avta sem znesla moje škatle z oblekami v sobo. Dala sem jih v kot sobe, toliko, da bi po tem fantje še prinesli omaro in posteljo. Prosila bom Liama, če bi mi pomagal sestaviti posteljo.
Pa so le fantje montirali kuhinjo. In z mamo smo začele pospravljati po omarah.
"A se naredi kaj za kosilo?" vpraša mami, ko se usedemo h mizi. Vzeli smo si malo pavze.
"Ja lahko. Ker jaz sem postal že malo lačen." je dejal Liam.
"Jaz tudi." je dejal oči.
"Kaj bi pa jedli? Naredimo testenine?" je vprašala mama.
"Ja lahko se naredi testenine. Lahko naredimo z paradižnikovo mezgo." rečem.
"Ja, se lahko naredi, ker že dolgo časa nisem jedel s paradižnikovo mezgo." pove oči.
"Dobro. Po tem se naredi testenine." sprejme mama.
"A ti pomagam?" jo vprašam.
"Ni treba,hvala." odvrne mama.
"Zmenjeno."
