Novinka

Mogoče pa ne bo slabo

Svež zrak je to kar sem potrebovala po celem dnevu naporne vožnje. Pri izhodnih vratih iz postaje nas je pričakal ogromen gospod visok kakšna dva metra mogoče več. Ta me je zaustavil in me poslal stati poleg prvošolcev in par drugih starejših novincev.

''Poslušajte! Malo poslušajte no!'' Je vpil velikan z brado na prvošolce, ki so bili glasnejši od samega vlaka, kateri je pravkar speljal iz perona. Za mano se je slišal močen žvišg, nato pa je vse potihnilo razen zvonjenja v mojih ušesih.''Sem profesor Rubeus Hagrid in danes vas bom pospremil vse do šole. Do tja bomo došli z čolni, za to prosim, da se držite kolone in-'' tamali so ga spet prekinili in bili ne včakani na vožnjo. ''Alo!''

''Bolje, da samo odidemo do čolnov profesor, ker ne pomaga več niti žvižganje.'' mu je predlagal globok glas od fanta, ki je stopil pred mano. Marija tip je bil večji kot sem si predstavljala, ko je bil še vzadaj. ''Khm, Khm, ja seveda'' se je odkašljal Hagrid in nas vodil do lesenih zadevc na katere so se prvošolčki zagnali.

Razgled na šolo je lepši kot sem si predstavljala. Luči so krasile stopnice vse do šole, ta pa je bila obdana še s svetlejšimi žarki, ki so prihajali izven Hogwartsa. ''Lepše je kot sem si predstavljala,'' je z občudovanjem narave okoli nas rekla punca, ki je sedela poleg mene. ''Res je,'' sem pritrdila in se ji s majhnim nasmehom predstvila ''Sem Grace,'' ''Lilija'' je predstavila še sebe ''Lahko mi rečeš Lili''

''Me veseli Lili!'' Evo moja prva prijateljica, ki sem jo spoznala na Hogwarts, mogoče spoznavanje ljudi ni tako slabo kot sem si mislila ali pa je razlika samo v tem koga spoznaš. V Franciji s tem nisem imela dobrih izkušenj.

Punce so bile vedno razdeljene na kako naj rečem ''klane'' sama pa nisem vedela kam sploh sodim. Družbo mi je delala samo Sija pa še ta je čez čas odšla. Mislila sem, da je problem v meni dokler res nisem videla kako pokvarjene so s tem, da so uročile novinko tako, da je cel teden preležala v šolski bolnišnjici. Ko je okrevala sem se z njo spoprijateljila in sem prvič v življenju imela prijateljico....mislim pravo prijateljico. Vsa 3 leta sva bili kot rit pa hlače, dokler se moja družina ni odločila za selitev. Škoda.

Na Lilijinem kolenu sem opazila veliko krasto, ko pa je videla, da jo opazujem si je krilo potegnla čez in pogled preosmerila stran. Nisem vedela ali bi jo vprašala ali ne potem pa je kar sama začela.

''Dobila sem jo pred letom in pol. Z družino smo odšli v gore, kjer se ga je oči mal narukal in se spopadel s pastirjem potem, ko mu je ta skušal dopovedati da tista vrsta čarobnih ovc ne daje mleka in je oči namesto, da bi zadel njega s urokom zadel vame. Bil je kaznovan a je kmalu za tem prekini stik z mano.'' za trenutek sem samo začudeno gledala, fant nasproti naju pa je komaj zadrževal smeh. ''Moj Bog Lili nisem vedela, oprosti''

''Nič hudega saj ni bil zaprt samo zaradi tega. Bil je nasilen do mame in mojega brata tudi.''
''Ou..'' nisem vedela kaj bi rekla na to. Videti je bila kot da ni nič posebnega, ampak kako? Da bi se to zgodilo meni bi se sekirala vsak dan Lili pa izgleda kot da je to nekaj popolnoma občajnega ali pa samo dobro skriva.

''Ker pa v Bostonu nimamo več sorodnikov in mama noče živeti v ogromni hiši sama z dvema otrokoma smo se preselili v London h babici.'' za nekaj minut je bila tišina. Globoko v mojih mislih sem še zmeraj premlevala besede, ki jih je govorila Lili dokler se čolen ni vstavil.

''Evo ga!'' je vzkliknil Hagrid in se postavil ob stran, da so učenci lahko istopili iz čolnov ''Tukaj se naše potovanje po jezeru zaključuje. Sedaj pa čop čop gor po stopnicah, saj vas na vrhu čaka vaša profesorjica!''

Vrata so se odprla in moja ušesa je preplavil glasen klepet mladih čarovnikov in čarovnic. Prostor je bil kot dvorana katera ni imela stropa. Bila je topla in ogromna mize so se vlekle vse od vhoda do miz za katerimi so sedeli profesorji. Učenci so bili v svojih uniformah od zelene do modre. Z Lili sva dale prednost prvošolcem, kateri so tekmovali do druge strani dvorane.

Za desno mizo sem opazila Hermiono, ki mi je pomahala, Harryja in Rona, ki sta debatirala v bolje da nevem čem, saj je Ginny, ki je sedela poleg Harryja pačila obraz kot takrat, ko je na svetovnem prvenstvu povohala hrano potem ko jo je njen oče prinesel iz menze.

Pred nami je bil stol na katerem bomo bili razvrščeni v domove. Ko je profesorica McGonagall končala s razlago je začela klicati prvošolce po imenu in priimku

''To bo še dolga doba,'' je rekel tisti visok fant od prej ''Lucijan, zate Luc,'' mi je rekel zapeljivo in mi pomežiknil ''Dobro Luc nehaj nadlegovati Grace in pusti moje prijatelje vsaj enkrat namiru,'' mu je rekla Lili in zavila z očmi ''Grace, me veseli,'' vrnila sem mu manjši nasmeček in mu segla v roko.

''Na kateri dom cilijaš,'' mi je rekel med tem, ko se je oziral nazaj po dvorani. ''Mmm kaj pa vem no, nisem točno prepričana kam si sama sploh želim,''

''Ah, daj no kam je šla tvoja družina,'' je vstrajal in me žoknil v rebra ''No mamina stran družine je celotna pristala v Hufflepuff-u.'' ''Torej, hufflepuff.'' je dodal. ''Ampak ona je bila dodana v Griffindor,''
''Ali griffindor.'' ''Očetova stran je bila celotna v Slyderin razen moje babice, ki je bila v Ravenclaw-u.'' Za trenutek je premišljeval, ko pa je hotel najinemu pogovoru še nekaj dodati pa ga je prekinil glas spredaj ''Lucijan Brown!'' samo pokimal mi je in že v naslednjem trenutku ga ni bilo več ob nama s Lili.

''Kam misliš, da bo sojen'' sem jo vprašala med tem, ko je klobuk začel govoriti ''Kaj pa vem mogoče Ravenclaw ali ...'' ''Slyderin!'' je glasno vzkliknil klobuk in od miz na naši levi se je preplavil aplavz.
''Ali pa to,'' je po tihem premoru dodala Lili, ki ni izgledala preveč zadovoljno. ''Ej, Slyderin ni slab dom. Nevem zakaj bi se sekirala, če je bil določen tja?'' sem jo hotela malo potolažiti in jo z levo roko objela okoli rame. ''Saj se ne sekiram samo nisem prepričana, če je Slyderin v redu zanj.'' ''Ej, klobuk je vedel kam mora in to je bil pač dom v katerem so malo bolj arogantni, ampak je zanj dobra izbira.''

Še v istem trenutku je bila poklcana pred klobuk in odšla do stola. Njena noga se je tresla, ko j sedla na stol. Takrat sem opazila, da so vsi prvošolci in starejši novinci živčni. Bi morala biti tudi jaz? Lily je bila sojena v Ravenclaw in ko sem jo videla hoditi proti mizi je moja želja po tem, da bi odšla z njo in sedla poleg bila močnejša. V trenutku, ko sem bila poklicana še jaz me je zvilo v želodcu. Mogoče pa sem malo prehitro pomislila na to, da ne bom živčna, so bile moje zadnje misli, ko sem že bila pred klobukom.

''Aaa, še ena Diggory. Spomnem se kot da bi bilo včeraj, ko sem imel pred sabo enega od vas!'' je začel klobuk takoj ko je pristal na moji glavi. ''Mhm, prijaznost veliko prijaznosti vidim v tebi tudi pametna si, bistra, ampak to še ni dovolj. Tudi drzna si in hitro zgubiš živce, vendar si odločna in hrabra. V Hufflepuff-u bi bila zadovoljna, toda rabiš nekaj več...'' to so bile najdaljše sekunde mojega življenja, v sekundi je moja napetost popustila. ''No, pa da vidimo kako se boš odrezala tukaj...GRIFFINDOR!''

Aplavz ob mizi griffindorcev me je srejel med njih. Nisem bila popolno navdušena, a ko sem prispela do Weasleyev Harryja in Hermione je veselje utopilo vso slabo razpoloženje. Mogoče pa le ne bo tako slabo.

---------------------------------------------- ---------------------------------------------- ------------------------------------------
se nadaljuje...