Pa kaj mi bo življenje,
če je mrtvo.
Če njega sonce ne prodre
v globino moje duše,
da bi jo ogrelo.
Če njega žar objema me,
a čutim le roke hladne,
ki lahno drsijo po moji koži,
da me spreletava srh.
Če mi solze teko po licu,
a v mojih mislih misli ni,
ki bi sprožila njih tokove.
Če v praznini skriva noč se,
brez ene same zvezde,
medtem ko sonca roka se steguje,
da bi dosegla dno.
Kdaj to mine?
Kdaj življenju spet življenje se povrne,
da odnese bolečine?
ESTÁS LEYENDO
V iskanju navdiha
PoesíaLovljenje krhkih metuljčkov navdiha v morju writer's blocka. Poezija in kratke zgodbe v nastajanju. Pa sem spet v temi sama, sama s tisoči vprašanj.
