2. PREVARA

265 17 2
                                    

    Brez besed sva se odločila, da se vrneva na zabavo. Molče sva hodila in se držala za roke.
Ko sva se potuhnila med ostalimi me je Aurora napadla vsa živčna, da kje sem bila. Nisem ji nič povedala temveč sem ovinkarila. Želela sem moj trenutek ohraniti zase.

     Začela je nekaj sumiti, saj me je naslednje jutro, takoj ko je vstopila na avtobus začela spraševati vse od prejšnjega večera. Trudila sem se, da se ne bi izdala. Pa me je vseeno spregledala. Vprašala sem jo kako je izvedela.

"Samo tebe in Roka ni bilo ko smo se šli limbo" je odgovorila.
    
Odločila sem se, da ji vse povem. Ko sem končala, je pustila na miru samo s svojimi mislimi.
    
Vse je bilo lepo in prav, do prihoda avtobusa pred šolo. Že skozi okno sem ga videla kako se je objemal z njo! Z Milico! To me ne bi motilo če je ne bi prijel za rit.

 Že skozi okno sem ga videla kako se je objemal z njo! Z Milico! To me ne bi motilo če je ne bi prijel za rit

Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.

     Ob pogledu sm začutila jezo in sovraštvo...občutek ničvrednosti.
Solze so mi začele polzeti po licih, v ušesih so se mi začele ponavljati besede drugih, njihova mnenja. Razočarana sem bila nad seboj. Ni bilo v moji navadi, da brez pomisleka sprejemem nekoga v moje življenje.

    Misli so minile, odločila sem, da bom mirno pristopila k njemu in ga povprašala o njegovi novi najboljši prijateljici.

" Hej kko sta?" sem ju vprašala,

" Maja?!" me je debelo pogledal in si obrisal ustnice z roko.

" Nisem vedel, da prideš.." mi je rekel,

" Sej hodm na to šolo, ku si lohk mislu d ne pridem..ma vidm d si dobil zamenjavo..kar je kr očitno.." sem ošabno pripomnila.

" Ja pač sej veš d ne mislm tko. Lej oprosti...nisem te mislu prizadeti", mi je rekel.

" Nisi me prizadel, ubistvi sm prou vesela d sm spoznala pravega Roka." ja res, zelo sem bila vesela, ker sem zvedela dovolj zgodaj.

"Ampak ti veš, da sem čist drugačen...Veš da sem te resnično ljubil" Začela sem se smejati..

" Kaj se smeješ??!!" zresnila sm se

" Mogoče zato ker ni niti en dan odkar si me vprašal, prevaral si me v roku 15 h...zlo velika ljubezen moram rečt!" Ostro sm ga pogledala se obrnila in odkorakala za Auroro v učilnico.

Ko sem prikorakala v učilnico, me je učiteljica prijazno pogledala jaz pa sem ji prikimala...mene so učitelji vedno imeli za prijazno ter mirno, odlično učenko. Učiteljica je vedela da je nekaj narobe, zato je pristopila k meni.
 
" Kaj je narobe Maja?" me je vprašala,

" samo slab dan imam" sem ji nekaj natvezila,

" že tako zgodaj?" bila sem na robu joka

" jap." Brez besed sem zajokala...učiteljica me je pospremila do wc-ja. Kjer sem ji tudi pojasnila situacijo v kateri sem se znašla..

" ljubim ga, vedno ga bom."

     Ura je oznanila začetek pouka, odšli sva v razred kjer smo nadaljevali s poukom slovenščine. S poukom sem se rahlo zamotila, kar je prijalo.
Bili smo pri koncu šolskega leta 15.6, na ta dan je potekala valeta 9-ih razredov na katero nisem šla, saj je bil tam Rok.
  
     Odšla sem na avtobus in po eni uri prispela domov. Prišla sem v hišo odšla k noni, pri kateri me je čakalo kosilo.  Po dolgem dnevu mi je teknilo.           

     Med kosilom smo imeli razne teme, katere so mi dale misliti, da ni konec sveta. Naredila sem nalogo, učila se pa nisem, ker sem zaključila letos z ocenami.

      Odločila sem se, da ga pozabim.

      Odločila sem se, da ga pozabim

Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Ljubezen mojega življenja in kdo sploh semWhere stories live. Discover now