Ljubezen mojega življenja in kdo sploh sem

20. SPET MIDVA

Po dolgem času in trpljenju se je vrnil spet v moj objem. Nekaj časa po zapustitvi bolnišnice je bil še na vozičku a potem je bil spet kot je bilo prej.

"Ljubim te!" se je prislonil k meni in mi pritisnil sladek ljubček.

"Veš kolko sm pogrešala najine skupne dni, ko sva se tuki in tko imela fajn??" nato sem se mu nasmehnila in se namestila v njegovem objemu. Posvetila sva se drug drugemu.

Pridružila sta se nama še druge dva golobčka, Aurora in Blaž.

"Hej ti si mona. Veš kok si nas prestrašu!!??" je v smehu izjavil Blaž. Prišel je k Roku in mu položil roko na hrbet.

"Amm Maja..mislm da sm jst zdaj na vrsti, da se grem malo k njemu pocrtat..." mi je rekel in ustala sem. Blaž je pristal v objemu Roka midve z Auroro pa sva se na smrt smejale.

"Ne vem al čm bit ljubosumna al uživati v tem pedrskem trenutku." je izjavila Aurora.

"Sej nimave nič proti pedrom sam mal čudna sta..po pravici povedano.." sem dodala in nasmehnila. Blaž je hitro vstal in na enkrat pokleknil pred Auroro. Iz žepa je potegnil škatlico v kateri je ležal prstan.

"Glej Aurora...pač sej vem da smo šele prvi letnik..in n vem če bova v prihodnosti skupej ampak sm te želel vseeno vprašati in ubistvu poglobit najino zvezo s to zaroko.

Če želiš mi na ta način izkazat ljubezen in potrpet do prave zaroke te zdaj pred mojm najljubšm človekom na svetu..ne Rok?

Želel pokazati, kako si te želim prenašati do konca mojga žiuljenja....kaj se ti zdi?" Vse je postalo tiho nato pa

"Jaaaa!!!" je na ves glas zakričala Aurora. Blaž je pred njo vstal in jo objel. Poljubila sta se. Tako lepo je gledati ta prečudovit parček.

Prečudovit kraj v Izoli. Plaža, morje, sončni zahod, piknik...popolno. Aurora je res srečnica. Jaz pa se tudi ne pritožujem

_____________________________________
BLAŽ

Rekla je ja...rekla je ja!!! Samo to mi je bobnelo po glavi. Ljubim jo na ta načim sem si želel zagotoviti, da je ne izgubim. Sicer me bremeni le ena stvar, kako ji povedati, da se selim. Preselili se bomo v Ljubljano. Saj ni tako daleč ampak...vseeno predaleč za naju. Nisem želel pokvariti trenutka, zato sem jo objel in se veselil tega časa, ki mi je ostal z njo.

"Ljubim te..sm ti že povedu??" sem jo vprašal.

"Amm...ne velikokrat" mi je odgovorila. Želel sem ji dokazati, da jo ljubim in tako sem se pognal za njo. Stekla je v morje. Prijel sem jo v naročje ter jo odnesel dalje, globje. Bila sva samo midva. Njene roke so božale moj vrat in njene modre oči so zrle v moje. Nežena ter negotova pogleda sta naju obkrožala. Poljubil sem jo in izpustil, tako da je stopila na morsko dno. Minilo je že nekaj časa midva pa kar v vodi in nisva se nehala poljubljati.

______________________________________

ROK

Blaž in Aurora sta odšla v morje, jaz pa nisem še smel it. Maja je čakala z mano. Gledal sem jo in razmišljal, kakšno srečo imam v ljubezni čeprav prej nisem mislil ravno tako. Jedla je jagode in se smejala Blažu ter Aurori. Naslonila se je na roke ter gledala v nebo. V podobno pozo sem se postavil tudi jaz.

"Ejj..kaj vidš tam?" sem jo vprašal.

"Jst vidm veliki in pa tudi mali voz" mi je odgovorila.

"Js pa vidm le zvezde, ki so lepe kot ti." sem izjavil ter jo prijel za roko. Naslonila sr je name jaz pa nanjo. Tako sva ostala ter malo tudi zadremala.

Zbudil naju je moker občutek. Bila sva mokra do kosti.

"Če vidva ne prideta v morje, pa morje pride do vaju." je izjavila Aurora in se vrnila nazaj k Blažu.

"Ne skrbi..sem mislila tudi na to. V torbi imam obleke za naju." je rekla Maja.

"Hvala..kaj bi brez tebe!?" sem rekel in jo poljubil. Držal sem ji brisačo, tako da se je lahko skrivoma preoblekla. Itak pa sem kukal tako da ni dosti zakrila. Tudi ona mi je držala brisačo a z drugo roko mi pomagala sneti oblačila saj nisem bil pripravljen še na tak korak po komi. Preoblekla sva se in v objemu namestila na podlogo pod nama. Poljubi so trajali do vrnitve zaročencev.