PROJEKT: LJUBEZEN

1. SEPTEMBER

Driiiiiiiiinnnnngggg! Budilka Tylerja Kowalskega tuli in naznja nov dan. Ampak to ne kakeršen koli dan. To je dan, ko bo Tyler s svojima najboljšima prijateljema Codyem in Garettom prvič prestopil prag srednje šole. Vsi trije so se vpisali na gimnazijo v Dallasu. V osnoni šoli so bili sošolci in vsi trije so blesteli. Imeli so najbolše ocene v celotni generaciji, periodni sistem elementov je bil vžgan v njihove možgane in ni bilo kvadratne enačbe, ki je ne bi znali rešiti. Čisto vse so imeli v mezincu. Obstajala je le ena stvar, ki jih je begala in jim delala preglavice. To je bila grozna dvoglava pošast, imenovana ljubezen. Oh, da bi vedeli, kakšen strah jim je vzbujala! Namreč ljubezni se ne da naučiti, ni logična niti razumna.
Tyler se je zaspano in počasi odvlekel do kopalnice. Temeljito si je skrtačil zobe, počesal svoje lesketajočordečkaste lase in si na svoj pegast nos nadel očala. Oblekel je svojo najljubšo majico z ovratnikom in žametno-moder pulover. V sebe je nahitro zbasal zajtrk in potihem odšel, kajti ura je bila še zgodnja in ni hotel zbuditi domačih. V sebi je čutil nek grenkoben občutek, kajti še sanjalo se mu ni, kaj lahko pričakuje od srednje šole. A kaj kmalu se mu je ns obraz narisal velik nasmešek kajti na koncu ulice je že videl visokega fanta s skuštranimi blond lasmi in mozoljastim obrazom, ki mu veselo maha. To je bil Cody Devin. "Ohohoo koga mamo pa tle," ga je šaljivo pozdravil Cody. "Tut tebe je lepo videt," mu je z nasmeškom odvrnil Tyler. In že sta se odpravila na pot do nove šole. Na poti sta se pogovarjala kako sta preživela počitnice, kaj pričakujeta od nove šole, zakaj je francij radioaktivni element,... Skratka, čisto vsakdanje stvari. Po 15 minutah hoje pa sta že zagledala svoj novi drugi dom. Fanta sta ga kar požirala z očmi. Gimnazija je imela 5 nadstropij in njena rumena fasada se ne blesketala v jutranjem soncu. Vendar fantoma se je razlezel po obrazu še večji nasmeh, ko sta videla da ju pred šoli čaka mladenič malo nižje in močnejše postave. Imel je malo daljše rjave lase, njegov nasmeh pa je krasil aparat. To je bil Garett Sander. Garett ne živi v mestu, temveč na podeželju, zato se v šolo vozi z avtobusom. "Z-zdravo," ju je živčno pozdravil. Prav on se je namreč najbolj bal gimnazije. Fanta sta takoj videla, da ga je strah zato sta ga skušala pomiriti. "Kaj je Garett, a si v gatah lužico naredil," se je pošalil Cody. Ko je videl kako sproščena sta fanta, se je tudi sam nekoliko pomiril. "Uf, pohiteti moramo na šolsko dvorišče," se je spomnil Tyler. "Ravnatelj ima nagovor in razvrstijo nas v oddelke."