Srednja šola

13.del

 Danes je ponedeljek in moj outfit za šolo je tak:

Meni se zdi zelo cute. Na avtobusu se z timom usedeva skupaj kot vedno in se pogovarjava o običajnih stvareh. Ko prispemo v šolo greva proti omaricam in se preoblečeva in vzameva zvezke in vse ostalo potrebno. Prvi predmet na urniku je naravoslovje-fizika, najbolj dolgočasen in težek predmet. Timu gre kar dobro od rok, meni pa kljub temu da se sproti učim, ne ravno zelo dobro. Učiteljica nam pove da bomo kmalu pisali test in naj se nanj pripravimo. Seveda, v tem zimskem času je veliko testov. Med poukom nekaj računamo in ponavljamo nato pa zazvoni in odidemo iz učilnice. Lahko bi rekla kar »pobegnemo« ker noben ne mara teh dolgočasnih razlag in mučenja. Naslednji dve uri imamo slovenščino, kar me razveseli. Veselo pridem do razreda in se usedem na svoje mesto. Poslušamo razlago, si snov zapisujemo v zvezke in beremo kot ponavadi. Ko je slovenščine konec imamo prosto uro nato pa še dve uri pouka.

Po šoli se zmeniva da greva na sprehod ob morju.

»Nekaj ti moram povedati.... Jaz....« začne tim nato pa ga nekdo pokliče in se javi. Na obrazu se mu narišejo solze njegovo veselje in igrivost ga zapustita. Postane nekam zadržan. Hitro prekine in pokliče taksi, jaz pa nimam pojma kaj se dogaja. Reče mi »se vidiva, nekam moram iti nujno« in slišim še ko taksistu reče naj hitro spelje v bolnišnico. Tako me samo pusti ob klopci ob morju. Strah me je zanj. Upam da se ni zgodilo to kar si mislim da se je.

Naslednji dan ga pokličem, da vidim kako je tim, a se mi ne odziva. Čudno. Grem k njemu na dom. Briga me če zamudim avtobus in šolo, trenutno me zanima samo on. Upam da se mu ni kaj zgodilo. Pridem do hiše in pozvonim. Čudno je, vse tiho. Nato se spomnim da je mogoče v bolnišnici, pred tem pa še pokličem Zojo, če morda ve kaj se je zgodilo in kje je on.

Oglasi se in mi pove da nič ne ve o tem. Panična odidem proti prvi bolnišnici na seznamu, ki si ga sproti sprintam doma.