8.del

19 1 0
                                    

Pri vratih pozvoni. Vem kdo je. No, vsaj upam, ampak sem prepričana da vem. Hehe.

»oj, ali lahko prespim pri tebi?« je prvo vprašanje ki privre iz njega ko mu odprem vrata

»hahahaha, ne vem še, saj nisi prišel samo zaradi tega, kajne?« rečem in se nasmehnem

»ne, seveda ne, pogrešal sem te, in hotel sem te videti«

»hahaha, včeraj sva se videla pa že pogrešaš, no pridi notri v hišo, ne stoj pred pragom hiše«

»živjo golobčka moja« zakliče zoja iz dnevne sobe

»hejj, ne kliči naju tako« ji veselo zakličem

»-kaj dela ona tu?«

»je kaj narobe?«

»ne, samo mislil sem da bova sama...«

»daj no!, dej mir!«

»oprosti, no«

»grr«

Z timom sem se skregala. Cel dan ga že ignoriram. Mislim, skregala sva se samo zaradi Zoje!

Naslednji dan se komaj zadržim da ne bi planila k telefonu in mu napisala sporočila. Od jeze sem se že malo ohladila.

3.dan se ne morem več zadrževati. Napišem mu: »V parku danes ob 3h?«

Takoj mi odpiše z »ok«

Danes je torek, v šoli sem se ga izogibala.

»Hej!« zakliče ko me zagleda da prihajam.

»Poglej, oprosti...« mu povem

»oprostim ti«

»-resno?« pogledam ga z presenečenim pogledom

»ja«

»oprosti, ker sem se razjezila, ok?«

»jaja, ok«

»okej« rečem in ga objamem. Nato pa me spet poljubi. Me prav zanima kako se bodo zjutraj v šoli odzvali, ko bodo videli da sva se pobotala.

Srednja šolaTempat cerita menjadi hidup. Temukan sekarang