Iskrica toplo se v temi svetlika,
upanje v srcih podtika,
v vsakemu ogenj se vname,
hrepenenje po svetlobi podane.
Potem se iskrica v očeh naseli,
nežno se v zenici vrti,
s pogledi še hitreje potuje,
v srca želje po življenju nasuje.
A vse lepo se enkrat konča,
ko v oči pogleda svojega sovražnika,
pogubi v dušo se zazre,
bori se za vsako izgubljeno srce.
Brca, krili in se otepa pogube,
pogum prosi naj nasprotnika razsuje,
naj potegne jo nazaj nad gladino,
da posejala bo večno toplino.
Pogum zarjove v čistem besu,
z jezo spravita se nadnje v divjem plesu,
ogenj obe v rokah držita,
pripravljeni, da pogubo za vselej uničita.
---
Sem razmišljala, če bi napisala še eno kitico, pa sem se premislila in je potem nisem napisala.
Hvala ker ste prebrali to pesmico in se vidimo v naslednji ali pa v mojih ostalih zgodbah!
~Z ljubeznijo, Soamij
YOU ARE READING
Ko resničnost izplamti s papirja
Poetry[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
