Po licu solza mi spolzi,
medtem ko sestra nekaj vneto razlaga mi,
a moja ušesa pri enem stavku so odpovedala,
takrat moje srce je bolečina spreletela.
Stavek, ki srce mi odpre,
ko napake svoje zavedam se,
ko vem, da bila je moja krivda,
da obljubo sem zlomila.
Ko pred mano se vse stemni,
takrat koprena pred spomini zbledi.
V tistem odpreti želim oči,
ker vem, da nekaj v redu ni.
A vseeno vem, kaj zgodilo se je,
Vem, da čustvo krivde je v naročje vzelo me,
čeprav za upanjem stegujem se
in se na koncu z njim odrešim krivde.
V zavest potegnem se,
ko sestra hlipa in joče.
Ona sploh se proti meni ne ozre,
meni koščki ne ujemajo se.
Stegnem roko, pomaham ji,
ko sestra končno me opazi,
skoraj mi kosti zdrobi,
zaradi objema, ki mi ga podari.
Potem pa naenkrat on se pojavi,
ki z očmi nekam v daljavo se zastrmi,
čeprav dobro vem, da krivica je moja,
sestro spustim in z žalostjo pogledam ga.
"Oprosti," mu iskreno rečem,
"Žal mi je," nadaljujem,
a on me ne pogleda,
raje se v neobstoječo točko ozira.
"Nič se ne spremeni,"
mi hladno - mrtvo odgovori,
"Pa je res, kajne?"
začudeno pogleda me.
"Varala si me,"
on izdahne,
"Nisem,"
mu vrnem.
"Mene si ti,"
mi odgovori,
jaz se nasmehnem,
in mu en stavek povem.
Ko ga sliši,
prebledi,
potem pa se obrne,
in ven iz sobe gre.
Kmalu se vrne,
zraven neko je dekle,
ki zraven njega je
in nanj naslaja se.
Takrat njej stori neizrecljivo:
"To med nama se je zdaj končalo,"
ona kot jaz nemo obnemi,
a iz drugega razloga, se mi zdi.
Ona besna odide,
on pa k meni prisede.
Jaz začudeno pogledam ga,
v mojih možganih vlada zmeda.
"Bi bila spet z mano?"
je vprašanje njegovo,
jaz pa komaj pokimam,
ker od šoka pojma o ničemer nimam.
Takrat me objame,
občutek popoln končno je,
takrat počutim se celo,
takrat vem, da mi je to manjkalo.
-----------------------------------------------------------------------
Tale je pa dolga...
YOU ARE READING
Ko resničnost izplamti s papirja
Poetry[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
