Hej hoj. Danes je peti dan in to pomeni, da je na vrsti 5. Poglavje je božične zbodbe.
Budilko sem imela za ob šestih, ob sedmih pa začnem delati. Zbudila sem še Majo, ker ona začne ob osmih.
“Jutro Maja! A bi me lahko danes prosim ti peljala do Kavarne?” sem jo vprašala.
“Ja lahko. Tako ali tako imam čas do osmih. In za kazen mi boš v kavarni skuhala kavo in en kos tortice mi boš dala.”
“Ja ti bom naredila kavo in dala tortico.” sem pritrdila.
“Zmenjeno. Daj se pripravit, da te peljem. Ker rabimo petnajst minut do kavarne.”
“Ja, ja Maja.”
Sem šla v kopalnico in se pripravila za v službo. Maja se pa je oblekla v trenerko, toliko, da me samo zapelje do kavarne. Zajtrk bom jedla v kavarni, sem malo preveč živčna, da bi doma kaj jedla. Ker bom le začela delat po dolgem času in sem malo izven forme za biti natakarica.
Ob šestih in pol smo šle z Majo od doma. Petnajst minut rabimo do kavarne, in danes začuda je bila prazna cesta in do kavarne smo potrebovale samo deset minut.
Deset do sedmih smo z Majo parkirale za kavarno in šle skozi zadnja vrata v kavarno. V kavarni sem odprla sem luči in prižgala obe klimi, toliko, da malo segreje prostor.
“Usedi se Maja.” ji rečem, ko sem si dala predpasnik.
“Ja.” usedla se je za pult.
“Katero tortico bi po dolgem času poskusila?” sem jo vprašala.
“Veš, da ne vem katero bi izbrala. Kar vse bi poskusila.” je smeje dejala.
“Ti popolnoma verjamem.”
Začela sem pripravljati Majino kavo, ona pa je gledala v vitrino s tortami.
“Veš katero mi daj?”
“Povej?”
“To čokoladno z belim prelivom.” mi je pokazala s prstom.
“Dobro.” vzela sem krožniček in dala na njega želen Majin kos tortice.
“Izvoli.” sem ji dala krožniček in potem še kavo.
“Hvala.”
Ta čas sem še pogledala po kavarni, da vidim, če je kaj novega. Pogledala sem še po pultu, kako in kaj je in če je tudi tukaj kaj novega.
“Neverjetno odlična torta.” je Maja pohvalila.
“Lepo slišati. Me prav zanima, katera jo je naredila?”
“Verjamem. Najbolje je, da se pozanimaš.” se nasmehne.
“Seveda, da se bom.” sem se nasmehnila nazaj.
“In kava je bila tudi odlična. Ti jo vedno odlično kuhaš.” me pohvali.
“Hvala ti.”
“Prosim.”
“Do kdaj ti danes delaš?” jo vprašam.
“Do treh.”
“Dobro. A bi me prišla še iskat? Seveda, če se ti bo dalo.”
“Z veseljem te lahko pridem iskati.”
“Hvala.”
“Prosim. Jaz bom zdaj počasi domov, da se pripravim za v službo.”
“Zmenjeno. Se vidimo potem.” ji rečem.
“Ja itak. Čau Klara.”
“Aha. Čau Maja.”
Maja je šla skozi zadnja vrata ven, kjer je prej parkirala avto. Jaz pa sem šla odkleniti vhodna vrata kavarne. In začele so prihajat prve strane, in to poznane stranke.
