NEBEŠKI ODVETNIK

R. L. MALON

Z Rebelom sva se dobila na malici, v kantini, ki je bila obema blizu. Pojedla sva vsak svoj obrok in spila ledeno kavo. Kar naenkrat se je nebo nad nama stemnilo, oba sva bila brez dežnika, ker dežja v takem dnevu človek res ne bi pričakoval. Stekla sva do moje stavbe, ker je bila bližje in se skrila v skladišče, da bi počakala, da se zlije. Ko sva se nehala smejati in sva prišla k sebi, je Rebel malo pogledoval naokoli po stvareh na policah, jaz pa sem ga opazoval. V trenutku me je oblila pohota. Neopazno sem zaklenil obojna vrata, skozi katera bi lahko kdo prišel. Zmuznil sem se za Rebela, roke ovil okoli njegovega pasu, poljubil njegov vrat in že odprl hlače, ki jih je imel na sebi. Takoj je bil za stvar. Z rokama je segel za hrbet in osvobodil mojega tiča. Naslonil sem ga na steno in on je pohotno šepnil »prikliči orgazem ven z mene«. Zarežal sem se, navdušen nad njegovim povabilom. Razprl sem njegovi ritnici, malo počepnil, da sem se lahko zaril vanj. Seksal sem ga počasi in grobo. Pazila sva, da sva bila bolj tiho kot običajno. To da sva bila na tako neprimernem mestu, me je le še bolj vzburjalo. Obema je hitro prišlo in tudi realnost je prišla za nama. Pri notranjih vratih skladišča, je nekdo trkal, in tudi deževati ni nehalo. Nekje v kotu, sem poiskal dežnik, ki sem ga posodil od seksa skuštranemu Rebelu. Oba sva se skrila za dežnik in se poljubila, tik preden sva šla vsak svojim opravkom naproti.

En dan me je direktor povabil k sebi v pisarno. Niti sanjalo se mi ni kaj je želel in tudi pričakoval nisem nič takega. »Ron, saj veš, da si eden mojih najboljših delavcev, da ti zaupam in te spoštujem« je začel govoriti in jaz sem takoj vedel, da ima nekaj za bregom. »Ne morem se vtikati v tvoje privatno življenje, niti ne mislim kakorkoli spreminjati svojega poslovnega ali osebnega odnosa s tabo...« je nadaljeval. »Ampak...« sem sam dodal in ga pogledal. Pokimal je »zgolj in samo zato, ker si se ločil od Diane, ne morem več dopustiti, da vodiš tečaj za zaročence in mladoporočence. Ljudje bi me pojedli, že tako me grizejo zaradi drugih zgodb in namigovanj o tebi, glede katerih pa ne rabiš skrbeti, ker me ne ganejo in jim ne nameravam obračati pozornosti«. »Pa verjameš zgodbam?« sem vprašal mirno. »Dokler človek sam ne spregovori o svojih zadevah, se vedno držim pravila, bolje verjeti, kot vprašati« je odgovoril samozavestno. »In če bi bile zgodbe resnične, bi takrat izgubil službo?« sem moral omeniti. Odločno je odkimal »dokler sem jaz tu, na tem položaju, se to ne bo zgodilo, brez skrbi, kot sem že omenil, si eden mojih najboljših«.

Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem po službi parkiral pred Rebelovim domom in stopil proti vhodnim vratom, a sem se zaustavil, ker sem na pragu zagledal škatlico svojih najljubših belgijskih pralinejev. Na škatlici je bil listek »odpri in pojej enega...«. Ubogal sem, takoj sem odprl embalažo in okusil vrhunsko čokolado. Potem sem vstopil in tam me je čakal še en listek s prevezo, ki sem si jo mogel nadeti na oči. Čutil sem, ko je Rebel pristopil in me poljubil v pozdrav. Potem pa me je vodil do svojega avta in me odpeljal neznano kam. Ves čas vmes sem moral poslušati glasbo preko slušalk. Ko se je avto ustavil sem ostal sam. Šele čez čas je pome prišel nekdo, a to ni bil Rebelov dotik. A je moral biti tu ob meni, ker mi je ves čas govoril kako naj stopim. Posedel me je na nekaj mehko znanega. Preden pa mi je odstranil prevezo sem moral potipati par predmetov in uganiti kaj bi bili. Čeprav sem res napenjal možgane, nobenega nisem uganil pravilno. Takrat sem že vedel kje sem in kdo je okoli mene. Smeh svojih otrok bi prepoznal kjerkoli, kadarkoli. Diana se je odselila iz sedaj moje hiše par dni nazaj in dejstvo, da je bil Rebel prvič v moji hiši me je zelo vznemirjalo. Prav tako mi je bilo všeč, da je v sodelovanju z mojimi otroci pripravil presenečenje zame. Po več navalih smeha, me je prosil naj se sprostim in umirim. Tudi otroci so utihnili in me verjetno opazovali. Roki sem moral položiti v naročje z obema dlanema navzgor. Takoj, ko sem začutil nekaj mehko nežnega in kosmato toplega, sem vedel kaj čepi v mojem naročju. Takoj sem si potegnil prevezo z oči in pred sabo zagledal dve mali kepici dlak. Dve mali kratkodlaki mucki, ena črno bela in druga čokoladno rjava. Ena bolj prisrčna od druge. V očeh so se mi v trenutku nabrale solze, od nekdaj sem si želel mačko. Pogledal sem Rebela in se mu nasmejal, on pa je skočil v moj objem in me objel. Potem sem mucki prijel v roki in si ju ponesel bližje k obrazu. »Izbrati jima moraš imena« je navdušeno rekla Norma. Potem sem pogledal po prostoru in videl cel kup mačje opreme, praskalnike, posteljice in vece, igračke in krtače. »Sta ti všeč? Komaj sem se odločil... sta pa bratec in sestrica« je nesigurno rekel Rebel. Odločno sem pokimal »seveda, zelo sta mi všeč« sem rekel. »No, kako jima bo ime?« je vztrajala Lene. Pomislil sem in dvignil tisto čokoladno rjavo samičko »tale bo Čoko«, potem sem pogledal še črno belega samčka »tale pa bo Indie«. Vsi so se mi zasmejali, »odlična imena si izbral, oči« je komentirala Norma.

Skupaj smo po hiši postavili ležišča in se odločili kje bodo posodice s hrano in vece. Lene je šla potem kasneje s Keganom v kino, Rodan in Norma pa sta se igrala z mačjima mladičema. »Všeč mi je bilo to presenečenje, kaj takega sploh nisem pričakoval... pa še otroci so tako veseli svojega prvega hišnega ljubljenčka« sem priznal in Rebela potegnil v svoj objem. Poljubila sva se in moment je v trenutku postal zelo strasten. Moj tič se je v trenutku vzburil in hlače so mi bile kar naenkrat pretesne. Rebel je začutil mojo trdoto, ob tem je prijetno zagodel in se še bolj prislonil k meni. Pograbil sem ga za roko in ga neopazno zvlekel v kletne prostore, natančneje v pralnico. Prislonil sem ga k pralnemu stroju in z rokama takoj zlezel pod majico, na blazinicah prstov takoj začutil mehko kožo in voljno telo. »Me hočeš hitro in grobo ali nežno in počasi?« sem dahnil na njegovo uho. Poredno se je zasmejal »kompromis. Hočem počasi in grobo« je odgovoril in že razgalil svojo zadnjico. Nasmehnil sem se in tudi časa nisem izgubljal. Odprl sem hlače in jih potisnil navzdol da so padle k tlom. Rebel je iz žepa zvlekel zavojček kondoma in zavojček potovalnega lubrikanta. »Tole si imel v žepu?« sem vprašal prijetno presenečen. Pokimal je, njegov pogled je bil tako poreden. »Torej si planiral, da te bom seksal v svoji hiši?« sem preveril in zagrizel v njegov vrat. »Mogoče« je rekel nagajivo in izbočil zadnjico v želji, da bi se zasadil vanj. »Všeč mi je, ko si tako pohoten« sem šepnil in ga že občutil na svoji vzburjenosti. Njegovo kraljestvo se je odprlo zame. Zarival sem se vanj, zelo globoko in zelo počasi. Grabil se je za robove pralnega stroja in se zraven še bolj nasajal name. Njegovo vzdihovanje mi je odmevalo v glavi in njegovo ozkost sem čutil na sebi. V nekem trenutku me je od zadaj še bolj povlekel nase, v roko sem prijel njegovega tiča in mu s strogim drkanjem pripomogel k vrhuncu, medtem ko je tudi meni prišlo. Zadihano sva okamenela, se objela in poljubila. Šele takrat sem pomislil in upal, da nisva bila preglasna, da bi naju Norma in Rodan slišala. »Predvidevam, da še nisi seksal v pralnici...« je rekel, ko sva se oblačila, kot dva najstnika nekje za šolo. Zarežal sem se in odgovoril »res nisem in sedaj mi je končno všeč, da imam tako veliko hišo, veš koliko prostorov morava še preizkusiti«.

»Boš ostal tu?« sem vprašal kasneje, ko sva se crkljala na sedežni. Rebel me je pogledal in nežno odkimal, »ne, ne, domov bom šel... ne morem ostati tu, prekmalu je še...« je rekel in me poljubil. Spoštoval sem njegovo željo in po eni strani je imel prav, morala sva gledati tudi na otroke, jima dati čas, navsezadnje je Diana še vedno njihova mami, ki se je odselila šele pred kratkim.

V petek je šel Rodan prespati k Jukatu, ker sta imela skupno nalogo, ki sta jo morala izdelati, ker sta bila pri skavtih, Lene, Norma in jaz pa smo se skupaj z Rebelom odpravili na Orionovo večerno modno revijo. Modna revija je potekala zunaj, na enem od velikih trgov v centru mesta. Prvič sem bil na modni reviji, zato sem komaj uspel spremljati vso dogajanje. Sedeži v prvi vrsti so bili zelo izpostavljeni, zato sem bil morda še pod večjim pritiskom. Za trenutek se mi je zdelo, da sem med vsemi obrazi videl tudi Kolyo. »A je tvoj brat tudi tu?« sem v šepetu vprašal Rebela, ki je sedel na moji levi. Z licem se je skoraj neopazno podrgnil po mojemu licu, se zasmejal in tiho odgovoril »ne, kje pa, Kolya ne hodi na te stvari in tudi z Orionom nista taka prijatelja«. Veselilo me je, ko sem videl kako punci uživata in kako sta veseli, ko lahko na svojih socialnih omrežjih objavljata slike s prvih vrst. Na koncu smo bili povabljeni na pogostitev v VIP prostor, kjer sta se obe tudi slikali z Orionom.

Ko sem se kasneje vračal z veceja, sem v prostoru, kjer so se prej preoblačili za trenutek videl Oriona z nekim tipom. Stavil bi, da tipa poznam. Nista bila dolgo časa skupaj, a sem slišal njun igrivi smeh in šepetanje. Orion je potem stekel nazaj proti dogajanju, sam pa sem se predramil iz okamenelosti in stopil naprej. A sem se zopet ustavil, ko sem se spogledal z moškim, ki je prišel iz navidezne garderobe. Z rokama je skušal skriti svojo očitno vzburjenost, a mu ni uspelo. Njegov pogled je bil rahlo prestrašen, čeprav je skušal delovati samozavestno. Pozdravila sva se. Vedel je, da sem ju videl. »Ron... jaz...« je zajecljal. »Kolya, malo je načinov s katerimi lahko moški skrije svojo očitno vzburjenost« sem rekel in z očmi pokazal na njegovi roki. Nadaljeval sem »vidim kaj ti dela Orion, podlegel si...«. Stisnil je čeljusti, brez da bi kaj rekel. Moje ugotovitve ni želel potrditi. Trmasto je pihnil, jaz pa sem se nasmehnil in ga pustil samega. Njegovo življenje ni bila moja stvar.