ZAPUŠČENA VAS

6. Poglavje

Ponedeljek
Zbudilo me je jutranje sonce. Dvignila sem se in odšla v kopalnico. Umila sem si zobe in sem šla nazaj v sobo preobleči. Odšla sem dol v kuhinjo. Zakurila sem ogenj in nanj sem dala vodo, da bo zavrela. Ta čas sem šla ven dat kokošim za jest in tudi Lili sem dala za jest. Ogenj je rabil malo časa, da je zagorel.
Prišla sem nazaj v hišo in s seboj sem prinesla še eno vedro drvi. Čakala sem, da voda zavre, v tem času sem si pripravila zajtrk.

Minila je ena ura, ko Klare in Ane še ni bilo na spregled v kuhinjo, v tem času se je že čaj malo ohladil. Dala sem ga na skrajni rob šporgeta, da se bo malo ogrel.
Še vedno ju ni bilo iz sobe. Postajalo mi je vedno bilo čudno. Odšla sem pogledati v njuno sobo, če so tam, ali so že šle v kopalnico. Odprla sem vrata sobe in postelja je bila prazna in soba je bila tudi prazna. Poklicala sem ju, če se slučajno kje skrivata, a ni bilo odziva. Odšla sem v kuhinjo, da bom poklicala teto, če so slučajno šle domov.
“Ojla teta, a so slučajno Klara in Ana doma?” jo vprašam.
“Ne jih ni doma. Zakaj sprašuješ?” odgovori teta.
“Ker jih ni tu pri meni. Sem šla v sobo pogledati jih ni tam in sem rekla, da te pokličem, če so slučajno doma.” ji odgovorim.
“Aja? Ja trenutno jih še ni doma. Lahko so na poti, ali pa so šle zgodaj zjutraj na sprehod.” doda teta.
“Misliš?” jo vprašam.
“Samo mislim si. Pojem samo zajtrk in pridem k tebi. Tako, da v roku ene ure bom bila pri tebi.” odgovori teta.
“Dobro.” odgovorim.
“Dobro ljubica. Se vidive čez eno uro. Adijo!”
“Adijo teta!”

V tem času sem šla iskati drva za šporget. Pogledala sem v kišto za drva, da vidim koliko jih je noter. Začelo me je že malo skrbet za Klaro in Ano, ker jih ni bilo od nikoder, in zdelo se mi je malo čudno, da zakaj mi nista nič povedali, da bodo zjutraj kam šle. Odšla sem spet v sobo za goste pogledati, če sta slučajno pustili kakšen listek, da sta kam odšli.