All about me. All about us.

11

Po tednu dni v bolnišnici, sem bila končno doma. Nisem verjela, ko sem končno stopila v svojo sobo, vendar sem bila.

Ko sem bila v bolnišnici, je prihajal vsak dan. Bila sem vesela njegovih obiskov in njegove pozornosti. Poleg tega pa sem samo dvignila telefon in že je prišel, čeprav je imel svoje obveznosti. Imela sem občutek, da sem center njegovega sveta. In nenavadno hitro je v meni prebudil občutek krivde, ker mu nisem povedala resnice.

Ravno sem pospravljala svojo potovalko, ki je bila še spakirana od Covingtona, ko je zazvonil moj telefon.

Pograbila sem ga in se nemudoma javila.

"Ja?"

"Kje si?" sem slišala njegov glas na drugi strani. Moje srce je pričelo divje utripati. Vsekakor nisem pričakovala, da me bo nemudoma poklical.

"Doma sem," sem odvrnila.

"Čez pet minut bodi pripravljena," mi je naročil. Bila sem presenečena. Mislila sem, da se bom odpočila od bolnišnice, vendar ni bilo tako. Očitno ... Me je hotel. Čeprav nisva več kot mesec dni. Nisem bila presenečena, da si me bo vzel tako hitro. Nenadoma sem pogrešala tiste trenutke, ko sva bila nenasitna.

"Prav," sem se strinjala.

Hitro sem se preoblekla v obleko, ki sem jo nameravala nositi v Covingtonu. Bila je rdeče barve, podloga je bila svilnata, zgornji del pa je bil iz čipkastega materiala. Pogledala sem se v ogledalo in se prepričala, da se ničesar ne vidi. Vedela sem, da sovraži cenene obleke, ki so preveč razkrivale. Ravno zato sem pazila na svojo izbiro.

Ko je prišel, se je ustavil z avtomobilom ob meni. Počasi sem sedla na sedež. Ian se je ob pogledu name nasmehnil, nato pa se sklonil k meni in me poljubil. V meni je zavrelo. Z dlanjo sem prijela njegovo lice in mu vrnila poljub.

"Škoda, ker ne bova imela časa," je tiho dejal, ko se je odmaknil od mene. Presenečeno sem se zastrmela vanj. Mar me ni klical zaradi seksa?

"Kako to misliš?" sem vprašala.

"Moja mama pride," mi je pojasnil, jaz pa sem šokirano obsedela. Premerila sem svojo obleko. Ni bila prava izbira. Nikakor. Mogoče bi bilo bolje, da bi se oblekla v navadne kavbojke in majico. Ni me opozoril, da pride njegova mama, hudiča!

"Zakaj mi nisi povedal?" sem počasi vprašala.

"Mislil sem ti," je skomignil z rameni. Z nasmeškom na ustnicah me je premeril. Očitno ga je vse skupaj zabavalo. "Povedal sem ji, da si se zbudila in da boš prišla iz bolnišnice. Sedla je na prvo letalo."

"Pa nisem primerno oblečena," sem pogledala obleko, ki mi je segala do kolen. Kaj si bo mislila? Da sem cenena prostitutka? Saj sem bila prostitutka. Znala pa sem to skriti. Obleko sem oblekla le zaradi tega, ker sem mislila, da bova preživela popoldne skupaj. Sama. Nenadoma sem se zavedala, da pretiravam.

"Ne skrbi," je odvrnil. "Mogoče te bo razveselilo, da sem ti nekaj kupil." Nekaj mi je kupil? Sedaj pa je res pretiraval.

"Kaj?" sem bila radovedna.

"Nekaj, kar bo bolj primerno priložnosti," je odvrnil. Le pokimala sem. Očitno je domneval, da se bom oblekla neprimerno. Vsekakor pa mi je bilo vseeno. Ko sva prišla k njemu domov, sva vstopila v hišo.

"Kdaj pride?" sem vprašala.

"Imava še dve uri časa," je odvrnil. Sledila sem mu v dnevno sobo. Nenadoma se je obrnil proti meni. "Kljub temu pa ... Obljubil sem ji kosilo. In če hočem, da bo kosilo pripravljeno, se bom moral spraviti v kuhinjo. Še prej pa ..." Približal se mi je. Zastrmela sem v njegove oči, ki so me porogljivo opazovale.