Vrtnica sredi morja

Prvi del - Deveto poglavje

»Konec!« je čez nekaj minut zaklicala Mary, Rose pa si je z roko obrisala potno čelo in odložila nož. Prišel je isti moški kot prej in vzel oba vedra olupljenega in narezanega krompirja. »Prav, zdaj sta prosti.« je rekel in se vrnil na delo. »To je glavni kuhar Kobe. James ga je rešil suženjstva pri bogati družini. Tam so bili do njega grozni. Bičali so ga in to tako, da se mu bodo vedno poznale brazgotine.
Drugače je pa zelo prijazen.« je tiho povedala Mary, nato pa Rose prijela za roko. »Pridi, greva ven preden naju najde kdo, ki ima za naju delo.« Zahihitali sta se in stekli na palubo.
Rose je odšla do oblek, ki so se takrat že posušile. Mary, ki ji je sledila, si je z roko pokrila usta in stekla po Marlyn. Od oblek so ostali le še trakovi. Nekdo jih je razrezal ta čas, ko so se sušile. Rosalinin obraz je bil miren kot maska, ko je pobrala trakove iz tal. Kmalu je nazaj pritekla Mary, sledila pa sta ji Marlyn in James. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal kapitan in Mary je pokazala na trakove, ki jih je v rokah držala Rose. »Naomi…« je tiho rekel, toda Rose je zmajala z glavo. »Čeprav bi tudi jaz najraje okrivila njo, nimamo dokaza, da je res to storila. Na ladji so tudi drugi, ki me prezirajo zaradi tega kar sem.« James se je zamislil. »Prav imaš.« je nazadnje priznal. »Mar, ji lahko daš ti kakšno obleko?« Marlyn je pokimala. »Vedeti bi moral še nekaj.« je rekla in mu povedala kaj se je zgodilo po zborovanju. Rose je zardela in gledala v tla, Jamesu pa je obraz otrdel. Jezno je odkorakal stran in jih pustil same. »Saj Naomi ne bi storil nič žalega, kajne?« je tiho vprašala Rose in Mary je skomignila z rameni. »Ni ubogala
njegovih navodil.« je odgovorila in Rose je zaskrbelo. »Do tebe je bila grozna in te vseeno skrbi zanjo?«
je vprašala Marlyn in se zasmejala brez humorja. »Ne zasluži si fizičnega obračuna. Nikogar ni ranila.« je mirno rekla in pogledala v smer, kamor je odšel James. Marlyn je pomislila. Rose je bila bojevita in ni držala jezika za zobmi. Kolikokrat je bila ona pretepena zaradi jezikanja? Najbrž se zato boji za Naomi. Pomirjujoče ji je položila roko na ramo. »Ne skrbi. Jace ne bi nikoli udaril ženske.« ji je zagotovila. »Pridi, poiskale ti bomo nekaj, da se preoblečeš.« je rekla in se nasmehnila. Vse tri so odšle proti njeni sobi.

Kot kapitanova desna roka je Marlyn imela svojo sobo. Bila je podobna kot Jaceova, le da sten niso krasili zemljevidi in so mizo zapolnjevali drugačni predmeti. Marlyn je iz omare povlekla nekaj hlač, pa tudi eno obleko, a Rose je bilo vse preveliko, saj je bila piratka višja od nje. »Ko se bomo ustavili, ti bova
nekaj kupili. Do takrat pa se boš morala zadovoljiti s tem.« je rekla Marlyn in Rose je pokimala. Takrat
je na mizi opazila sukanec in iglo in dobila je idejo. »Si smem sposoditi tole?« je vprašala, Marlyn pa je
skomignila z rameni. »Zaradi mene lahko.« Rose se je zahvalila, nato pa vzela trakove oblek, ki jih je prej prinesla iz palube in orodje za šivanje. »Karkoli že nameravaš, vzemi še tole. Tako boš imela vsaj nekaj spodobnega dokler ne narediš kar misliš.« je rekla Marlyn in ji v naročje položila zeleno obleko. »Hvala ti.« Rose se je nasmehnila, nato pa odšla iz sobe. »Misliš, da ji bo res kaj uspelo sešiti?« je vprašala Mary. »Nekam malo blaga ima. Ampak nekaj mi pravi, da temu dekletu uspe vse, kar si zada.« ji je odgovorila Marlyn.

Rose se je utaborila v zaporniški sobici in blago zložila po tleh. Čeprav naj bi dobila novo sobo, je raje odšla sem. Ni vedela katero sobo je mislil Jace in ni ji bilo do stikanja po ladji. Zbrala se je on se lotila dela. Modre trakove, ki so bili ostanki hlač, je zložila v obliki kroga. Na srečo so bila oblačila, ki jih je dobila od Naomi velika, ona pa je bila majhna, zato je bilo blaga dovolj. Lotila se je šivanja in preslišala je vse okoli sebe. Kar naenkrat je v sobo planil Jace. Njegov napet obraz se je zmehčal, ko jo je videl čepeti na tleh med trakovi blaga. »Nisi prišla na kosilo. Mislil sem, da si ušla, ali pa da se je nate spet spravila Naomi. Joe, ki je izvidnik mi je povedal, da te je videl priti sem. Zakaj si v tej sobici?« jo je vprašal. »Nimam kam uiti.« je rekla in se zasmejala. »Ne vem kje je tista soba. Bila sem le tu, zunaj, v kuhinji in… no, v tvoji sobi.« Rahlo je zardela in Jace se je nasmehnil. »Pojdi nekaj pojest, pozneje ti bom pokazal sobo.« Sledila mu je na palubo, kjer je bila iz zabojev postavljena miza. Na njej je bila juha, nekaj mesa in krompir, ki sta ga lupili Rose in Mary. Seveda ni manjkalo tudi pijače. James je sedel na čelo mizo, Rose pa je čakalo mesto med Mary in Marlyn, ki je sedela poleg kapitana. Opazila je, da Naomi in njenih senc ni za omizjem in dregnila je Marlyn ter jo povprašala o tem. »Ne vem, nisem je videla od zborovanja. Ne skrbi zanjo, najej se.« Pokimala je in res začela jesti. Takega kosila ni imela že dolgo in čutila je, da se ji vračajo moči, ki jih je porabila za celjenje. Marlyn in James sta se spogledala in si pokimala.

Po obroku je Rose pomagala pospraviti po mizi ter se spravila k pomivanju posode. Pridružili sta se ji Mary in Sara, blondinka, ki jo je zmerjala s čarovnico. Rose in Mary sta med delom lahkotno klepetali, Sara pa je gledala v tla. Proti koncu je Mary poklical Kobe in Rose je ostala sama s Saro. »Oprosti.« je tiho rekla ta. Rose jo je zmedeno pogledala. Ni verjela svojim ušesom. »Ne bi ti smela reči tistega le zato, ker si razjezila Naomi. Ona se razjezi zaradi vsega.« je tiho nadaljevala in gledala v tla. Rose se je zbrala in pogledala dekle. »Ne skrbi, slišala sem že kaj hujšega kot to, da sem čarovnica.« je rekla in se
nasmehnila. Sara jo je končno pogledala in ji vrnila nasmeh, nato pa se je zresnila. »Prosim, ne povej
Naomi, da sem se pogovarjala s tabo. Še name se bo spravila.« je hitro prosila in Rose je pokimala. Sara
si je sprala roke. »Mary naj se pazi. Naomi se ne bi upala spraviti na Marlyn, toda mala jih bo slišala,
ker se je spoprijateljila s tabo. Naomi je jezna, ker jo je James kregal zaradi tebe.« S temi besedami je odšla ven. Rose je dokončala delo, nato pa se vrnila v celico, kjer je nadaljevala s šivanjem. Marlynina obleka je bila lepa, a počutila se je smešno, saj so bili rokavi predolgi, krilo pa ji je segalo čez bose noge. Zato si je želela čim prej končati. Šivala je in šivala in sploh ni vedela koliko časa je preteklo.