Prvi del - Enaindvajseto poglavje

170 24 1
                                    

Teden dni po obisku starke se je Rose spraševala, če niso bile le sanje. Ženica se ni več vrnila, sledu o Jaceovi osvoboditvi pa tudi ni bilo. »O  čem razmišljaš?« jo je vprašal. Nasmehnila se je in zmajala z glavo. »Spraševala sem se, če se mi že blede v tem zaporu.« je zafrkljivo odgovorila. »Kaj nisi nekoč rekla, da te noben zapor ne zadrži dolgo?« jo je podražil in žalostno se je nasmehnila. »Nekoč je bilo res tako.« Preden bi lahko vprašal kaj je mislila s tem, je njun pogovor zmotil eden od ječarjev, ki jima je prinesel vodo in kruh. Rose si je oddahnila. Ni mu želela pojasnjevati, da bi nekoč Strupnika ovila okoli prsta in zbežala, ko bi mu želja po njej zameglila razum. Ugriznila je v trdo skorico kruha. Imela je čuden okus, a pripisovala ga je temu, da je pokvarjen. Pogledala je Jamesa, ki je žvečil svoj kruh in ni bilo videti, da ga karkoli moti. Skomignila je z rameni. Mislila si je, da se ji je začelo rahlo mešati.

...

Marlyn je spet sedela v svoji pisarni, obkrožena z najzvestejšimi člani posatke. Na mizi je ležal razprt zvitek, ki ga je k, ki ga je pred tednom dni prinesel galeb. "Kako vemo, če tej osebi sploh lahko zaupamo? Morda je le še en Strupnikov trik." je skeptično pripomnil Dimitri. "Ali nam preostane še kaj? Jacea moramo rešiti, pa naj stane karkoli." je odločno dejala Marlyn, ostali pa so ji pritrdili. "Torej je odločeno. Nocoj jih napademo." je dejal Kobe in Marlyn je pokimala. "Zberite posatko in naberite orožje. Kapitan bo že nocoj spet z nami!" Mornarji so vzkliknili v odobravanju in prsivzdvignili pivo, Marlyn pa se je še zadnjič zastrmela v pismo. Prosila je vse bogove, ki jih je poznala, da ta načrt uspe.

...

Rose se je prestrašeno zdrznila in prebudila iz sna. "Si v redu?" je vprašal Jace in zazehal. "Nekaj je narobe, nekaj se pripravlja." je resno odgovorila. Nagubal je čelo in prijel njeno roko. Kar naenkrat so se odprla vrata in notri je pritekla starka. "Sedaj se bo zgodilo. Drži se dogovora!" je zasoplo rekla Rose. James ju je presenečeno opazoval, Rose pa je le pokimala. "Kaj se do-" preden bi dokončal vprašanje ga je prekinila starka. "Ni časa! Čuvaj tole, če jo želiš še kdaj videti!" Proti njemu je vrgla obesek in stekla po stopnicah. Zažvižgala je in priklicala galeba. "Daj znak!" mu je naročila in stekla proti svoji sobi.

Takoj, ko je starka odšla je Rose obesek zapela Jamesu okoli vratu. "Kaj naj bi to pomenilo? Kaj se dogaja?" je želel vedeti. Rose se je nasmehnila in skrila solze, ki so ji silile na oči. "Rešen boš." je rekla in ga poljubila. "Kako to misliš? Kaj pa ti?" Zmajala je z glavo. "Jeklena strela bo kmalu tu. Le ubogaj Marly. in karkoli se zgodi, vedi, da te imam rada." V zapor je udrl Strupnik s stražarji, ki so zgrabili Jacea. Rose je zakričala in skočila pokonci, toda noge so jo izdale in padla je nazaj na tla. Na obrazu se ji je zrcalil strah, Strupnik pa se je le škodoželjno zasmejal. "Kam pa se ti mudi, ljubica? Je strup lepo deloval nate?" je sladko rekel. "Primite še njo. Najprej bo gledala usmrtitev našega gosta, pozneje pa imam prijetnejše načrte z njo. Zanimivo se bo živalsko pozabavati v pravem pomenu besede." je zagrulil in Rose se je obraz spačil od gnusa. James je brcal in kričal, da bi prišel do nje, a Strupnikovi možje so bili premočni. Odvlekli so ju na krov.

...

"Čas je!" je zaklicala Marlyn, ko je zagledala galeba z  rdečim koščkom blaga v kljunu. Jeklena strela je začela pluti z vso hitrostjo, dokler ni dosegla Strupenjače. Pirati so poskakali na krov in s tem presenetili nasprotno posatko. Strupniku so se oči zlobno zasvetile, ko je izvlekel meč. Rose je šibko sedela na tleh in molila, da bi rešili Jamesa, kateremu je Hiacinta prerezala vrvi iz rok in nog ter mu vrgla meč in si je zdaj utiral pot do nje. "Marlyn drži ga!" je zavpila in ob njem sta se takoj pojavila Kobe in Ralf ter ga začela vleči proti ladji. "Vsi stojte" je zaklical Strupnik in prijel Rosaline za lase. Povlekel jo je, da se je vstala in ji na vrat postavil bodalo. "Predajte kapitana in dekle bo živelo." je zaklical. Marlyn je zmajala z glavo. "Sam veš, da to ni opcija." je odvrnila Marlyn. "Rose! Izpustite me! Rose, zbeži!" je kričal James, a ona je le mirno stala.

Čutila je pritisk ostrega bodala na vratu. Brezizrazno je strmela v tla in ignorirala Jamesove klice. Ni ga mogla pogledati. Voditelj Strupenjač se je zasmejal in ji mrzlo železo še bolj pritisnil ob vrat, da se ji je pocedilo nekaj kaplic krvi. S prosto roko je zdrsel po njenem licu in jo prijel za brado. "Res škoda, da mora taka lepota umreti. Pa tako bi se lahko zabavala..." ji je sladko rekel v uho. Stisnila je ustnice, James pa je jezno zarenčal in se sunkovito pognal naprej, toda mornarji so ga zadržali. Strupenjače so se zarežale, oči voditelja pa zlobno zalesketale. "Reci "Adijo" svoji ljubici, James!" je zaklical in to je bila zadnja stvar, ki jo je Rose slišala. Začutla je bolečino in okus krvi v ustih, nato pa se zgrudila po tleh, oči pa so se ji prazno obrnile v jamicah. Mornarji Jeklene strele so kapitana zvlekli na domači krov ter ladjo obrnili stran od Strupnika, s sabo pa so vzeli tudi Hiacinto. Toliko se je upiral, da ga je Kobe udaril, da se je onesvestil, nato pa so ga spravili v posteljo.

Strupnik je smeje gledal za njimi in brcnil truplo pred sabo. "Znebite se tega. Nočem imeti še več mrhovinarjev na krovu." je rekel in odšel v pisarno. Mornarji so se spogledali in jo nazadnje vrgli v morje. Pobrisali so kri s krova in si odprli pivo. Šele zvečer so odkrili, da je čarovnica pogrešana. Mislili so, da je blazna kakor je bila, skočila v morje, toda na gladini niso videli niti Rosalininega trupla. Namesto tega, je sredi penečih valov ostala le rdeča vrtnica.

Vrtnica sredi morjaWhere stories live. Discover now