PREMLAD ZA NAJHITREJŠEGA

PEGAM. T

Ko sem bil še majhen sem bil obseden z veceji. Kamorkoli smo šli sem šel jaz najprej vedno na vece. Na začetku sem vedno govoril, da me tišči lulat. Potem sta starša kar hitro ugotovila, da za tem stoji še kaj več. Tudi, če sem bil prestrašen ali žalosten, ali pa le razočaran, ker nisem dobil sladice, sem se vedno skril na vece. Starša sta se nekajkrat močno prestrašila, a sta potem vedno vedela kje se nahajam. Še sedaj sem imel to navado. Vedno, ko smo kam šli, sem šel najprej na vece. Tudi če tam nisem bil prvič.

Če mi je bil vece všeč po urejenosti in čistoči, sem šel večkrat tja, ali pa celo ostal dlje časa. Moja družina se je tega skozi leta navadila. Običajno sem šel do mize, preletel meni, povedal kaj naj naročijo zame in potem skočil na vece.

Tisti dan sem bil s starši na večerji v restavraciji z enim od najljubših toaletnih prostorov. Nisem bil lačen, zato sem se odločil spustiti predjed in naročiti samo glavno jed. Čas vmes sem nameraval preživeti na veceju. Takoj ko sem vstopil v poznan prostor sem videl Lipa kako se gleda v ogledalu. V trenutku me je oblil val sreče. Brez razmišljanja sem skočil do njega, svoje telo pritisnil ob njega in mu zakril oči. »Ugani kdo?« sem rekel razigrano in ga že potegnil v eno od kabin. Nič mu ni bilo jasno, a je vedel, da sem jaz. Zmedeno me je gledal, ko sem zaklenil kabino za nama. »Pegam, kaj počneš, ne moreva biti skupaj tukaj« je rekel skoraj prestrašeno, jaz pa sem se nagajivo smejal. Zaslišal sem korake, ko je nekdo vstopil v stranišče. Lip se je napel. Izkoristil sem moment in zašepetal »ššš« na njegovo uho. Dotaknil sem se ga s svojimi polnimi ustnicami in opazil sem kako je ob tem zadrhtel. Všeč mi je bilo, ko sem lahko bil tako blizu. Ko sem slišal kako plitko je dihal, kako me je opazoval, kako je zrl v moje oči. Prste sem položil na njegovo ramo in zdrsel vse nižje in nižje. Po njegovi koži, njegovih tatujih, vse dokler ni moja dlan pristala v njegovi. Obstala sva tako, pustil je, da sva se držala za roko. Čez čas sem se sklonil še bližje, svojo glavo sem naslonil na njegove prsi in zadovoljno zagodel. Ko je slišal, da sva zopet sama je poklical moje ime »Pegam«. Dvignil sem pogled in se zazrl v njegove oči. Iz žepa sem potegnil majhno torbico, kjer sem imel pospravljene slušalke. Eno sem namestil v Lipovo uho in drugo v moje uho. Nič ni rekel, le tiho me je opazoval, kot da je bil začaran z mano. Tapnil sem na tipko »play« in zaprl oči. »Jaz? Jaz se bojim vsega. Strah me je tega kar sem videla, kar sem naredila, tega kdo sem. Najbolj od vsega pa me je strah oditi iz te sobe in nikoli več v življenju čutiti tega kar čutim, ko sem s teboj«. Želel sem, da Lip sliši enega mojih najljubših sentimentalnih dialogov iz znanega romantičnega filma.

Ko sem ponovno odprl oči je Lip že zrl vame. Po licu mi je pritekla solza, brez da bi se tega sploh zavedal. »Pegam, premlad si. Nisi ti kriv, tvoja leta so kriva. Otrok si še. In jaz sem... prestar« je rekel tiho, z bolečino v glasu. »Koliko si sploh star?« sem vprašal, čeprav me je tako močno bolelo v prsih, da sem si v notranjost pesti zarival nohte. »Štiriintrideset« je odgovoril direktno.

»Ostani še malo« sem potem poprosil. Malo je nagnil glavo, kot da bi premišljeval ali je to dobra ideja. »A mi pokažeš svoj trebuh?« sem vprašal pogumno iznenada. »Zakaj?« je vprašal presenečeno in skoraj sramežljivo. »Ne vem... nekaj imam na trebuhe« sem rekel iskreno in pogoltnil slino. Nekaj časa je zrl vame, kot bi se želel prepričati, če mislim resno. Ko je opazil, da zrem vanj in skoraj nestrpno čakam, da dvigne majico, se je le opogumil. Razkril je svoj zategnjen mišičast trebuh in meni je med nogami kar zaščemelo. Takoj sem zagledal veliko brazgotino, ki je potekala vzdolž trebuha vizavi popka. Nisem želel vprašati kje jo je dobil, sem pa pogumno stegnil roko in jo s prsti čisto nežno pobožal. Lip je trznil in pogledal moje prste, a se ni odmaknil. Ko sem prišel do roba spodnjic, ki so kukale iz hlač sem videl, da nosi mojo najljubšo znamko. Takoj sem ga obrnil in pokukal za njega, da bi videl etiketo na spodnjicah. »Kaj počneš?« je preveril. »Gledam, če so prave« sem pojasnil. »Seveda so prave« je skoraj razburjeno odgovoril. »Sovražim ponaredke, če si lahko privoščiš original, si ga daj, če ne pa si kupi takšne kot si jih lahko kupiš. Ponaredki so brezvezni. Jaz sicer vedno raje izberem kvaliteto, ne znamke, zavedam se, da to ni vedno pogojeno eno z drugim« sem pojasnil in Lip me je samo gledal. »No, razen Calvin Klein, v to znamko sem zaljubljen. Recimo za jahanje pa je kvaliteta vedno na prvem mestu, ne glede na to ali je to najdražja znamka ali pa le kakšna s srednjo ceno« sem nadaljeval. »Blebetaš« je potem rekel mirno, ko je opazil kako sem zašel. Povesil sem pogled, »oprosti, vedno sem nervozen, ko sem, ko se...« sem zajecljal. »Pegam? Ali to prav vidim, vzburjen si?« je vprašal začudeno in vmes zrl v moje mednožje. Nagajivo sem se zahihital, »mogoče« sem dodal tiho. »O fak, vzburil sem najstnika« se je bolj pokesal kot omenil. »Ne razmišljaj preveč« sem predlagal tiho in ga pogledal z zapeljivimi očmi. Čutil sem kako zelo si je tudi on želel mene. Roko sem položil na njegov bok in potem previdno zdrsnil pod njegovo majico. »Pegam« je zašepetal boleče. »Ti ga lahko potegnem?« sem potem bleknil nepremišljeno. »Kaj? Ne, si nor!« je odreagiral in stopil stran, da se je naslonil na stene kabine. Takoj mi je bilo žal, da sem rekel kaj takega. »Iti moram, čakajo me...« je potem rekel odločno, odklenil kabino in skoraj zbežal stran.