Poletje je mimo,
Ogreje me misel na naju, na
Gore, na lansko poletje.
Res sem si želela, da večno bilo bi,
Enkrat in za zmeraj,
Še vedno želim si.
A ni se zgodilo, vse se je končalo,
Mi lepih spominov na naju je dalo.
Takrat sem verjela,
Enaka oba sva. Nato pa odšel si, ostala sem sama.
pogrešam te
YOU ARE READING
V VRTINCU NOSTALGIJE
PoetryŽivim v vrtincu nostalgije... v spominih... še vedno vidim sled preteklosti... a nekoč... nekoč jih bom presegla.
