Nekoč, nekega dne,
ti razkrila bom svoje srce.
Brez solz in vseh teh reči,
bom mirno zrla v tvoje oči.
Nekoč, nekega dne,
me prijel boš za rokó
in jaz bom vsa srečna drhtela
in meni bo zelo lepo.
Nekoč, nekega dne,
ti izdala bom svoje najgloblje skrivnosti,
ki sem jih hranila kot zaklad,
zate, da imel bi me rad.
Nekoč, nekega dne,
si delila bova spomine,
ki so naju privedli do tega,
da veva, da ljubezen nikoli ne mine.
Nekoč, nekega dne,
bom zrla v svoje spomine
in si priznala, da so plod moje domišljije
in da le čakam, da življenje mine.
Nekoč, nekega dne,
se bom zbudila iz sanj fantazije.
Nekoč, nekega dne.
Toda ne zdaj.
ESTÁS LEYENDO
V VRTINCU NOSTALGIJE
PoesíaŽivim v vrtincu nostalgije... v spominih... še vedno vidim sled preteklosti... a nekoč... nekoč jih bom presegla.
