Gledam slike na steni.
Moja preteklost.
In to so moji spomini.
Ki so zdaj še samo slike.
Na njih sem jaz
in na njih si ti.
Zakaj tvojih slik
še zmeraj nisem snela?
Držiš me v naročju
in zate sem najlepša, edina.
Zakaj se je to spremenilo?
In zakaj tako hitro?
Na sliki izgledam srečna.
Zakaj ta sreča
ni trajala večno?
Zakaj se je končala?
Odgovore na vprašanja poznaš.
Jaz jih ne.
Za tabo so ostale samo slike.
In spomini.
In ti si ostal samo na sliki.
In v spominu.
YOU ARE READING
V VRTINCU NOSTALGIJE
PoetryŽivim v vrtincu nostalgije... v spominih... še vedno vidim sled preteklosti... a nekoč... nekoč jih bom presegla.
