Him and I💚 (slo)

zlomljene solze

Kasneje me je prišla obiskat moja mama in zgledala je, no ne ravno zadovoljno. Pogledala me je s tistim svojim pogledom in takoj sem vedela, da sem ga kar veliko polomila. Hotela sem malo izboljšati vzdušje zato sem ji, kot da se ni nič zgodilo rekla: "Živjo mami! Kako si?" Še naprej me je gledala s tem svojim pogledom zato sem gledala v tla in raje nisem rekla ničesar.

"Zelo sem razočarana nad tabo, mlada dama! Kako lahko kar zbežiš in nas tako prestrašiš. Komaj sem zadržala Georga in Freda, da nista prišla sem in te pošteno bolj nadrla kot jaz! Samo rabim razlog za tvojo grozno obnašanje do svoje družine ki ti nudi vse!" me je glasno nadrla.

"Samo imela sem dovolj vsega, To, da mi vsi ukazujete in mi govorite česa ne smem. To je moje življenje in sita sem vseh. Samo prosim pusti me samo! Vsaj ti me razumi, če me drugi ne!" začela sem se jokati, nisem hotela pred njo ampak nisem si mogla pomagati. Mama me je objela, čeprav je bila še vedno zelo jezna name. Še naprej so po mojem obrazu lile solze in niso nehale. Bila sem obupana kot še nikoli. Želela sem si, da bi ob meni lahko bil Draco. Le kam je šel?

Mama je nato odšla jaz pa sem še naprej obupano jokala v svoji sobi. Imela sem dovolj. Vzela sem slušalke in na telefonu predvajala moj najljubši band, ki me vedno spravi v dobro voljo. Glasnost sem povišala do vrha. Po eni uri sem se malo pomirila in nato zaspala. 

Draco

Prej sem odšel pogledat kako je Mia in zgledala je utrujeno in zdelano. Res me je zelo zaskrbelo zanjo. Še enkrat sem odšel vprašat zdravnico, če je prepričana, da je z Mio vse vredu. Ona pa se mi je samo nasmehnila in pokimala. Kaj je tukaj smešnega? Res čudno.

Popoldne sem jo hotel obiskati. Ko, sem hotel že vstopiti sem zaslišal glas od njene mame. O, ne to ne more biti dobro. Nekaj časa sem ostal tam in poslušal njun pogovor. Miin glas se mi je zdel, zlomljen. Hotel sem oditi do nje ter jo objeti in ji ponuditi kar koli ampak njena mama ne sme izvedeti o nama. 

Odšel sem do svoje sobe in presenečeno sem obstal pred vrati. Kaj za vraga on dela tukaj med počitnicami? Moj oče je stal v moji sobi ter bral neki papir. "Oče kakšno presenečenje. Kaj pa ti delaš tukaj in kaj za vraga bereš?"

"Ali ne smem obiskati lastnega sina?" mi je odgovoril s svojim strogim glasom, ki se ga po pravici že od malega bojim. Stopil sem bližje do njega in pogledal kaj točno bere. Bilo je pismo, zame? Pogledal sem ime in priimek pošiljatelja in nisem mogel verjeti. Mia Weasley? Čakaj to je tisto pismo o katerem mi je govorila. In zdaj ga pred mano bere moj oče!? O neee to ne more biti dobro.

"Vidim, da se videvaš z neki punco, ki se piše Weasley. Zelo sem razočaran nad tabo sine. Tega od tebe res nisem pričakoval. Te zanima kazen? Od zdaj naprej boš ti glavni pomočnik Voldemorta. In saj veš kaj se ti bo zgodilo, če boš kaj zgrešil." moj oče se je začel smejati.

Kako ga sovražim. Samo za njega nočem delati. Njega me je bilo vedno strah. Res je, da pripadam zlobni družini ampak jaz nisem tak odkar sem spoznal Mio. Ona me je rešila pred temi zlobneži, ki sem jim včasih verjel. Odločno sem rekel očetu: " Ne, nočem delati za njega, dovolj te imam oče. Ne bom te več poslušal!" Obupano sem stekel iz moje sobe v kopalnico. Začel sem paničariti in jokati kar ni bilo ravno običajno zame. No, verjetno veste da je moj oče zmožen vsega. V tem trenutku me najbolj skrbi, da bo kaj naredil Mii.

Se nadaljuje...