10 let pozneje

156 5 5
                                    

 10 let pozneje

Danes imam razgovor za službo na Hogwarstu, kot učiteljica napojev. (Snape se je lansko leto upokojil.) Res sem živčna, kaj če ne dobim službe! Danes zjutraj sem rabila eno uro, da sem si zbrala kaj bom oblekla. Na koncu sem oblekla zeleno bluzo, črne široke hlače ter plašč. "O izgledaš odlično." Mama je prišla do mene ter me ponosno objela. "Hvala mami. No zdaj pa morm it, če ne bom pozna." V slovo sem ji pomahala.

Na Hogwarstu nisem bila že 9 let in moram reči, da se prav nič ni spremenilo. Vse je isto. Vsaka slika na steni je ista, vsak detajl. Živčno sem stopala do pisarne takratnega ravnatelja. Nisem si še uspela prebrati kdo je ampak sem prepričana, da je zelo prijazen ali prijazna. Ko, sem prišla do velikih vrat sem živčno potrkala in slišala kako mi je nekdo rekel "kar naprej." Radovedno sem odprla vrata. V sobi je sedel fant oz. v tem primeru moški mojih let. Ne vem, če sem ga že kdaj videla ampak zdel se mi je zelo znan. "O kar usedi se. Ti si Mia ne?" Usedla sem se na stol kot mi je naročil. "Ja to sem jaz." Nasmehnila sem se mu ampak mi nasmeha ni vrnil. Na sebi je imel črno srajco ter hlače. Imel je modre oči in blond lase. Strmela sem vanj in sploh se nisem zavedla tega. Sigurno sem izpadla prav neumno in zdaj je možnost, da dobim službo še manjša. "Nekaj znana se mi zdiš, sva se že kdaj srečala?" Pozorno se me je ogledoval jaz pa sem bila v veliki zadregi. Šele takrat sem opazila tablico na kateri je pisalo: "ravnatelj Draco Malfoy." Srce mi je zastalo. Z odprtimi usti sem ostala in ga presenečeno gledala. "Dr Dr Draco?" sem nekako spravila iz mojih ust. "A se poznava?" Presenečeno me je pogledal jaz pa sem se usedla nazaj. "Am n ne samo slišala s sem za vas." Kaj on dela tukaj? Toliko stvari sem preživela z njim in res ga je lepo videti po 9 letih. Na zadnje sem ga videla, ko je pome prišla mami in on je tekel za avtom. Počutila sem se krivo, ker ga nisem poklicala ali pa mu poslala pisma. 

Do konca razgovora sem komaj zadrževala solze. "Mia, služba je tvoja. Res si zelo nadarjena in prepričan sem, da ti bo všeč na naši šoli." Resno me je pogledal. "Hvala." Vstala sem in odšla. Bila sem vesela za službo ampak v meni so bili spomini, ki so bili lepi in na trenutke boleči. Takoj, ko sem prišla iz njegove pisarne sem se zjokala in probala sem poiskati najbližji wc. "Mia! Prosim ustavi se." Za mano je tekel Draco. Ignorirala sem njegove besede, nisem hotela da me vidi v takem stanju po vseh teh letih. Konec koncev pa me sigurno sovraži. "Prosim ne odidi spet." Obrnila sem se in presenečeno je stekel k meni. "Mia, res sem vesel da te vidim." Objel me je. Znova sem se počutila varno po vseh teh letih. "A me ne sovražiš, po vsem tem kar sem ti naredila?" "Shh ne jokat, seveda te ne. Ti si moja edina ljubezen, veš vsa ta leta sem čakal nate in vedel sem da se boš vrnila." Obrisal mi je solze iz obraza. Nasmehnila sem se mu, on pa me je poljubil. "Draco!! Kaj pa počneš?" Nehala sem ga poljubljati. Proti nama je hodila ženska in od daleč sem jo takoj prepoznala. "Pansy?" Stekla sem do nje ter jo objela. Objem mi ni vrnila. "Mia, zakaj se poljubljaš z mojim zaročencem?" Besno me je pogledala in me odrinila proč.

Him and I💚 (slo)Where stories live. Discover now