Velika odkrita skrivnost

129 3 1
                                    

"Pristali bomo čez 5 minut, za vašo varnost se pripnite." je rekel ženski glas preko mikrofona. Zaslišala sva trk na vrata.

"Lahko vstopim gospod?" ga je vprašal moški glas. Oba sva za trenutek otrpnila in nato hitro stekla do najinih oblačil ter si jih nadela.

"Ne počakajte 3 minute." mu je Draco odgovoril. Prišel je do mene in mi pomagal nadeti.

"A si ga res morš dt nazaj gor?" me je vprašal jaz pa sem se nasmehnila in mu pokimala.

"Mislm razn če hočš, da jih drugi vidjo." sem mu odgovorila.

"Ne ne to je samo moje." je rekel in si zapenjal svojo črno srajco.

"Lahko vstopiš!!" je strogo zavpil in vrata so se v trenutku odprla.

"Gospod prispeli smo." je rekel moški oblečen v službeno uniformo. Draco me je pogledal in me prijel za roko. Pokazal mi je naj mu sledim. Počasi sem stopala po stopnicah, na katerih je bila rdeča preproga. Sonce je močno sijalo v moje oči in nisem se mogla niti razgledati kje sploh sva. Okoli naju je bila množica ljudi, ki nama je sledila do črnega kombija. Ljudje okoli naju so kričali in naju spraševali čudna vprašanja na katera še sama nisem poznala odgovora. Zmedeno sem vstopila v kombi kjer sem v tišini čakala, da se odpeljemo.

"Draco kaj se dogaja?" sem ga tiho vprašala. Žalostno me je pogledal a mi ni odgovoril. 

"Prosim povj mi." sem ga prosila. Prijela sem ga za roko, da bi ga pomirila.

"Če ti povem me boš zasovražla." mi je odgovoril.

"Tko ali tko bom enkrat zvedla, sam povej mi." nisem hotela pritiskati nanj ali ga razjeziti.

Nekaj časa je bila tišina a nato je začel nekaj jecljati. "Kaj, nič te ne razumem." sem mu rekla. Globoko je zavzdihnil.

"Am......princ sem." je nekako spravil iz sebe in njegov obraz je bil bled, kot kreda. Onemela sem in nekaj časa sem samo strmela vanj.

"Kaj si?" sem ga vprašala. Hotela sem se prepričati, da sem prav razumela. 

"Princ sem." je ponovil in njegov glas je bil še bolj tih.

"In zakaj mi nisi tega prej povedu?" sem bila radovedna in v tem trenutku sem hotela odgovore.

"Ker, sem se pač bal, da me boš zaradi tega pustila." mi je odgovoril in me močno stisnil za roko.

In kaj ma to veze s tem kar se je ravnokar zgodilo?" me je zanimalo.

"Ja to so bli novinarji in zdj greva k mojim staršem, da te spoznajo. Hočjo vidt kdo bo bodoča kraljica."  

Samo misel na to, da bi bila jaz kraljica se mi je zdela blazno smešna. 

"Če me boš pustila bom razumel. Tako veliko krivic sem ti že naredil in grozno se počutim. Res oprosti, lahko me pustiš pred vsemi in..." poljubila sem ga in strastno me je poljubil nazaj. Jezik sem močno potisnila v njegova usta.

"Tepček si veš. Ljubim te tako močno, da bi zate naredila vse. To zame ni nikakršna ovira." sem izjavila in lepo je bilo videti njegov nasmeh, ki je bil nekaj najlepšega na svetu. 

"Moji mami boš všeč." je izjavil in v trebuhu sem znova začutila metuljčke.

"Gospod tukaj smo." je rekel glas. Draco ga je srepo pogledal, češ motiš najin moment, a on se ni zmenil zanj. Odprl je vrata od kombija in pred nama je bil ogromna palača. Vse je bilo tako črno in takoj bi rekla, da ta palača pripada družini Malfoy.

"Pridi naj te ne bo strah. Zapomni si ne glede na druge, midva sva močna." je rekel in se mi nasmehnil. Hvaležno sem ga objela a v notranjosti sem umirala od živčnosti. Kaj če ne bom všeč njegovi družini in deželi?


se nadaljuje...

Him and I💚 (slo)Where stories live. Discover now