zlomljene solze part 2

167 7 6
                                    


Mia

Zbudil me je trk na moja vrata. Ugh! Res se mi ni dalo vstati. Še vedno se je predvajala glasba mojega najljubega banda. Ugasnila sem glasbo ter pogledala na telefon. Imela sem 19 zgrešenih klicev in 15 sporočil od Dracota. Le kaj spet hoče. Trk na vratih se je še dvakrat ponovil zato sem odšla odpreti. Pred vrati je stal Draco. Seveda me sploh ni presenetilo. Zadihano je planil v mojo sobo in za sabo zaloputnil vrata. »Mia, še dobro vredu si, veš kako me je skrbelo zate.«

»Zakaj, saj sem že celi dan v sobi. Videla sem, da si me klical. Oprosti zaspala sem in nisem videla.« sem mu zaskrbljeno rekla. Nisem hotela, da se jezi name. Pozorno me je pogledal in se zazrl v moje oči. Njegov obraz se je zaskrbljeno nakremil.

»Zakaj si tako rdeča po obrazu?« me je zaskrbljeno vprašal in se nežno dotaknil mojega obraza.

»Am nič nič samo am to je verjetno od pouštra, toliko sem se zaležala«, sem si v zadregi probala izmisliti smiselnega izgovora. Samo upala sem, da mi bo verjel. Vem, da nisem zvenela ravno prepričljivo, ker že od nekdaj ne znam lagati ali si izmišljati pametnih izgovorov. Pogledal me je in se nasmehnil.

»Naj uganem, spet si poslušala Måneskin. Vedno, ko ga poslušaš si še nekaj ur noro zmedena.« zasmejal se je jaz pa sem postala rdeča. Nikoli nisem noro zmedena, ko ga poslušam. Ali sem? Zasmejala sem se, čeprav mi ni bilo prav nič smešnega.

Objel me je in kar iz ust mi je bleknilo: »Draco am a bi rad mel otroke?« Kakšna trapa sem. Ne morem ga kar iz nič spraševati take stvari.

Zasmejal se je. »Hja, neki dan mogoče. Misli zdaj? Ljubica saj ve, da bi imel otroke s tabo, ker vem da bodo najlepši na svetu. Zaenkrat bova še pazila, da ne boš zanosila, ker sva še premlada, da bi bila starša. Upam, da me razumeš.« Poljubil me je na ustnice in me objel. Zdaj mu pa sploh ne nameravam povedati, da sem noseča. Sigurno bi me po tem zapustil in me ignoriral do konca življenja. Okej to ne ampak kaj če. Zdaj občutim še večji strah in želim si imeti nekoga ob sebi, ki me bo razumel.

»Aja čisto sem ti pozabil povedati. Moj oče je prišel na šolo in ugotovil je, da sem s tabo. Prebral je pismo, ki si mi ga poslala in za kazen, ker ga nisem poslušal bom moral biti glavni pomočnik Voldemorta. Seveda tega ne bom dopustil zato sem odšel stran od njega. Samo zelo me je strah, da ti bo kaj naredil, zato sem se pametno odločil da bom ob tebi 24 ur na dan.«

Kva da fak!! Sranje! Kako je lahko njegov oče tak debil. Začela sem paničariti. » Ne, ne nemore biti mogoče Draco.« Začela sem jokati. » Kaj kaj če naju spravi narazen, jazz ne nemoreem brezz tebe.« še bolj sem jokala in začela sem se tresti. Stisnilo me je v prsih in nisem mogla dihati. Lovila sem sapo. » Draco ne ne morem..« Obesila sem se na Dracota. »Mia, mia!! Mi...«

Se nadaljuje...

Him and I💚 (slo)Where stories live. Discover now