LOVEC NA ZMAJE

XVI. poglavje

Zbudilo ga je pomenljivo pokašljevanje. Dvignil je glavo - ob čemer ga je neznosno zabolel vrat, saj je očitno spal v neudobnem položaju - ter se znašel iz oči v oči z Odino.

"Dobro jutro, Nixon." Se mu je pomenljivo nasmehnila, pogled pa ji je zdrsnil na - še vedno spečo - Keeno.

"Odina, sranje, ne bi smel biti tukaj. Glej, ni tako ..."

"Ne skrbite, Nixon. Ne bom vas izdala." Se mu je ponovno nasmehnila, nato pa se obrnila in začela čistiti mizico na drugi strani sobe. "Ali niste rekli, da je le prijateljica?" Ga je naposled tiho vprašala, s hrbtom še vedno obrnjena proti njemu.

"Saj je le prijateljica!" Ji je zašepetal Nixon nazaj, da ne bi zbudil speče princese. "Nič več, prisežem ..."

"Ja, seveda. Mislite da ne vidim, kako jo gledate?" Ga je ponovno odrezala Odina in se obrnila k njemu. "Glejte, nobenemu ne bom povedala za vaš nočni obisk. Ampak naj vam nekaj povem," njene oči so v navdušenju zažarele, "tole med vama je več kot prijateljstvo. Vi morda tega ne vidite, vendar jaz takšnih stvari ne zgrešim. Poleg tega pa sem malce govorila z gospodično Keeno ..." Glas ji je zamrznil.

Nixon je nenadoma v zanimanju dvignil obrvi. "O čem?" Je vprašal.

Nekaj v Odininih očeh je preklopilo in nenadoma se je obrnila proti oknu in si potne roke obrisala v krilo. "Oprostite mi, gospod Nixon. Prestopila sem mejo, ki je ne bi smela. Dala vam bom prostor, da se očedite. Oče Achak bo tukaj čez petnajst minut." Nato je - brez da bi dala Nixonu možnost do besede - odhitela iz sobe in za sabo zaprla vrata.

Lovec je zavzdihnil, glava mu je ponovno omahnila na blazino. Nato se je potegnil v sedeči položaj in Keeni previdno odstranil lase iz obraza. "Keena? Keena!" Rahlo jo je stresel za ramena, da je dekle zmedeno odprlo oči.

"Kaj pa j-... Sranje, si ostal tukaj čez noč?" Lasje so ji štrleli na vse strani in oči je imela mačkaste, vendar Nixon ni mogel ustaviti misli, da je izgledala nadvse prikupno.

"Ja, saj si me prosila." Se ji je nasmehnil. Previdno se je izvil izpod nje ter noge vrgel čez rob postelje.

"Dali so mi zdravila proti bolečinam," se je zasmejala, "ves večer sem govorila neumnosti."

"Oh." Je zavzdihnil Nixon, jezen, da ni prej pomislil na to. Kaj če ji je bilo nelagodno?

"Hej," Keena je ujela njegov pogled. "Hvala da si ostal. Iskreno, nisem več navajena spati sama. Neverjetno, kaj vse lahko spremeni nekaj dni."

Nixonu se je čez obraz raztegnil nasmešek olajšanja. Vstal je in ugotovil, da je še vedno v oblačilih, v katerih je bil prejšnji dan na večerji.

"Preobleči se grem v svojo sobo." Ji je zašepetal, ona pa mu je namenila nagajiv pogled.

"Meni je prav." Je zazehala in se raztegnila po celotni širini postelje. Nixon je s širokim nasmeškom zapustil Keenino sobo, vendar mu nekaj še ni dalo miru.

O čem za vraga sta se pogovarjali Keena in Odina?

_______

Dan je minil kot bi mignil in Nixon, ki ga je v večini preživel izmenično s Keeno in Amigom, sploh ni vedel, kdaj se je stemnilo.

Kljub temu, da ga je oče Achak ponovno povabil na veliko večerjo, je Nixon raje ostal s Severno princeso - ni maral velikih dogodkov in če je bilo okoli njega preveč ljudi, ki so mu posvečali pozornost, ga je začelo stiskati v prsih in je nekako pozabil, kako se diha.

Tako je ob soju sveč sedel na tleh poleg Keenine postelje in popravljal svoj lok, ki je bil - zaradi soočenja z veliko izzivi v preteklih dneh - v slabem stanju.