VRNITEV

2. POGLAVJE

Lea je odprla utrujene oči in pogledala okoli sebe. Njena soba je bila tokrat veliko bolj prostorna. Imela je televizijo, ogromno posteljo, prostorno kopalnico s kadjo in kabino, ter tudi ogromno omaro, ki ji ni ravno prav prišla, saj odkar je postala egentka ni imela ravno veliko oblek.
Hitro se je preoblekla in si spela lase v trden čop. Umila si je obraz in nanj nanesla nežna ličila. Odprla je vrata in odšla po hodniku v jedilnico. Tam se je do sedaj zbralo že večje število agentov, ki so dokaj dobre volje jedli in klepetali. Njej ni bilo ravno do hrane, zato je rajši iz košare vzela rdeče jabolko in odšla proti kontrolni sobi.
Bila je veliko bolj prazna kot prejšni dan. Lea je stopila do table, ki ji jo je Louise pokazala. Še enkrat je preletela vse podatke, nato pa vzela listek z naslovom, enega izmed vodji kartela.
Odpravila se je proti vratom, saj ni želela zapravljati časa. Ustavil jo je eden izmed agentov.
»Oprostite, ampak brez dovoljenja agentke Johnson, se ne smemo odpraviti na misijo.«, ji je prijazno povedal.
Lea mu je pokimala in se usedla na stol zraven table. Po nekaj minutah čakanja je proti njej stopila Louise. V rokah je držala nekaj stvari.
»Tako. Tukaj je zvoj službeni telefon, tvoja identiteta, če te slučajno ustavi kateri izmed policistov. Najpomembnejše tvoja nova pištola. Dober kaliber, popolna natančnost.«, Lea je prijela pištolo, ter si jo dala za pas pograbila je tudi vse ostale reči, ki jih je Louise priskrbela zanjo.
»Potrebujem tudi avto.«, je še rekla.
»Seveda.«, predala ji je ključe.
»To bi bilo sedaj vse Lea. Zvečer želim jasno poročilo o vsem, kar si izvedela. Če se karkoli zalomi me takoj pokliči.«,'ji je naročila Louise.
Lea je jasno pokimala in odšla.

Vozila se je po ulicah, ki so bile polne ljudi. Otroci so tekli v šolo, ženske so kupovale sadje in se smejale. Toplo sonce jih je grelo.
Lea se je približala naslovu in ustavila avto. Nekaj metrov je prehodila peš in se ustavila pred manjšo hišo. Pogledala je hišno št. ki se je popolnoma ujemala s tisto na listku.
»Estas buscando a alguien niña ?«, je zališala glas za sabo. Obrnila se je in videla mlajšega fanta, ki jo je spraševal če koga išče.
»Si. Estoy buscando a Esteban.«, mu je odgovorila. V teh dveh letih se je dodobra naučila špansko. Fant jo je ob omenitvi Estebanovega imena presenečeno pogledal.
»Si. Vive aqui. Esperan aqui.«, ji je odgovoril fant, ter izginil v stavbo. Dal ji je navodilo, da ostane tu zato je cakala.
Po nekaj minutah se je fant vrnil. Z roko je nakazal naj vstopi. Vstopila je v skromno opremljeno hišo. Fant jo je peljal v sobo, kjer je na črnem oblazinjenem stolu, sedel starejși moški z vranje črnimi lasmi. V desnem ušesu se mu je bohotil zlat uhan. Že sam pogled s katerim je premeril dekle, je Lei povzročil kurjo polt. Njegov mrk pogled je zavzemal celotno njegovo podobo.
Za njim sta stala dva velika in močna moška. Tudi okoli je bilo po sobi več mož, ki so Leo pozorno opazovali. Bilo jih je 10 kakor je kasneje ugotovila.
»Hola.«, je pozdravila Estebana, pri tem pa se ustavila na sredini sobe.
»Ni potrebe po španščini, tudi tvoj jezik govorim, jasno in tekoče.«, ji je ta odgovoril in se nasmehnil. Če seveda spačenosti na njegovem temnem obrazu, lahko rečemo nasmešek.
»To me zelo veseli. Moje ime je agentka Lea Draw. Želela sem se pogovoriti z vami glede nekaterih stvari.«, mu je odločno naznanila.
» Katerih stvareh ?«, je vprašal in se sklonil naprej. S rokami je slonel na mizi pred njim. Njegova črna majica se je močno napela.
» Naša agencija raziskuje prodajo eksplozivov v Sirijo. Trgovina naj bi izhajala iz tukaj. Sumimo, da je s tem začel nov kartel. Zanima nas ali veste kaj o tem ?«
Esteban je le mirno opazoval dekle med govorjenjem. Deloval je umirjeno in popolnoma pripravljeno na njene besede.
»Nemorem vam povedati veliko. Ampak na ulici se marsikaj šušlja.«, ji je odgovoril ta in obrnil pogled v svoje roke. Nasmehnil se je sam pri sebi.
» Kaj se šušlja ?«, je vprašala Lea in stopila korak naprej.
» Začelo se je pred približno letom in pol. S Kube naj bi prišla neka oseba, ki je v trenutku prevzela nadzor nad večino tukajšnih kartelov.«, je povedal in preusmeril pogled v črnolasko pred sabo.
Lea ga je začudeno, pa kljub temu z zanimanjem pogledala, » Kako lahko nekdo preprosto pride in prevzeme popoln nadzor ?«
» Ta oseba naj bi imela v lasti še s Kube ogromno premoženje in veliko število kartelov. Tukaj pa je svojo moč le stopnjevala.«
Lea je ošinila fante okoli Estebana. Vsi so se spogledovali in si nasmihali.
»Kdo je ta oseba ?«, je Lea zvišala glas. 
»Nihče ne ve. Tudi člani kartelov, ki jih je prevzela ne vedo. Kličejo ga ali jo El Jefe. Postal je že pravi trepet v teh krajih in mene ne bi presenečalo če ima kaj opraviti s temi posli.«, ji je idgovoril Esteban.
El Jefe, stoji v španščini za besedo šef. V trenutku, ko je Esteban omenil Kubo ji je v glavo skočila le ena oseba, ki bi bila tega sposobna. Lia.
Po Federicovi smrti je prevzela ves njegov kartel, zatem pa še vse ostalo. To bi imelo popoln smisel.
Pa vendar ji je bilo nekaj na Estebanu sumljivo. Spomnila se je Santiagovih besed Johnu, da raje umre kot pomaga agentu. Zakaj torej ji Esteban pomaga.
Gledala je moškega in razmišljala o tem, kar je ravnokar izvedela. Se je njena teta res zapletla v trgovanje s Sirijo ?