VRNITEV

9. POGLAVJE

Trdno se je oklepala volana in drvela po prašni cesti. Mayson je sedel na sopotnikovem sedežu in jo opazoval. Le stežka jo je prepričal, da mu je dovolila prisesti.
Solze so ji tekle po licih.  V ušesih ji je močno bobnelo. Cesta se je meglila pred njenimi očmi. Hlipala je in jokala, v tem trenutku je avto zavil s ceste. Zgubila je nadzor nad vozilom. Mayson je hitro odvil, preden bi oba zdrvela med drevesa. Lea je pritisnila zavoro. Ko se je avto ustavil ob prasni cesti, je preplašeno gledala predse.  Mayson je globoko dihal in jo grdo pogledal.
» Bi naju rada oba ubila ?!«, ji je besno rekel.
»Zakaj mi nisi povedal kdo si ? Zakaj mi nisi povedal kdo je El Jefe ?«, ga je vprašala. Spustila je volan in ga objokano pogledala. Rahlo se je umirila.
» Nisem imel dovoljenja, da to naredim. Sama si izvedela kakšne so bile moje naloge.«, ji je povedal in odvrnil pogled. Tudi njemu ni bilo všec, da ji mora lagati, vendar izbire ni imel.
»Sedaj je vseeno. Vračava se v štab in tam bodo agenti poskrbeli zate. Ti si dobil svojo nalogo, moja naloga pa je, da najdem El Jefa. Kar mi je danes tudi uspelo.«, govorila je hladno. Solze so se posušile in edino, kar je ostalo na obrazu je bila razmazana maskara in breizrazen obraz.
» Predala me boš agentom ?«, je presenečeno vprašal.
» Seveda. To je moja dolžnost.«, mu je jasno odgovorila.
» Ne! Prosim ne stori tega. Zaprli me bodo ali odpeljali bogve kam. Nerazumeš. Doma me čaka ženska, ki nosi mojega otroka. To da delam za El Jefa je vse zaradi nje. Otrok mora jesti. Prosim ne predaj me.«, Lea je na njegovem obrazu videla strah. Nekaj v njej je vedelo, da govori resnico.
» Pojdi ven iz avta !«,'mu je ukazala.
Presenečeno jo je pogledal.
» Hvala. Adijo Lea. «, je rekel ter hitro odprl vrata.  Lea je pohodila plin in se odpeljala po prašni cesti.

Zapeljala je pred štab. Ko je stopila iz avta se je za trenutek nanj tudi naslonila. Globoko je vdihnila in za trenutek zaprla oči.
Obrnila se je in odšla v štab. Takoj, ko je stopila na hodnik, jo je presenetila nenadna tišina. Nikjer ni bilo niti človeka. Bilo je mirno. Preveč mirno. Nemudoma je odšla v kontrolno sobo.
Vrata dvigala so se odprla in Lea je pred seboj zagledala skupino ljudi. Vsi so bili agenti, ki jih dekle do sedaj še ni spoznalo. Pred njimi je stala Louise in mrko opazovala dekle. Lea je zmedeno pogledala. Stopila je naprej iz dvigala proti skupini.
» Agentka Johnson, se je kaj zgodilo ?«, je z zanimanjem vprašala.
» Da. Imamo težavo.«, je spregovorila ta. Njen glas je bil hladen in resen. Lea je tak glas z njene strani že spoznala, zato je dobro vedela, da ne pomeni nič dobrega.
» Kakšno ?«
» Vas. Vi ste težava. «, ji je odgovorila.
» Ne razumem..«, je zmedeno rekla Lea.
» Lahko bi pričakovali, da se bo to zgodilo. Konec koncev je bila vaša mama le zločinka.«, je nadaljevala Louise.
»O čem govorite ??«
» Govorim o vaši izdaji! Ste mislili, da ne bomo ugotovili, da prav vi sodelujete z El Jefom ? Mesece smo hoteli ugotoviti kdo preprodaja eksplozivo in ali je to res El Jefe, ter če mu kdo iz naše baze pomaga. Danes smo ugotovili, da ste vi tista, ki pomaga.«, je odločno povedala Lea.
» Kaj!! Ne, jaz sem agentka. Z niomer drugim ne sodelujem.«, se je hitro odzvala Lea.
» Kadarkoli smo vas poslali na teren, ste se nekje na poti nazaj zamudili. Potem ste pa še v naš štab infiltrirali enega iz El Jefejeve bande. «, je neizprosno nadaljevala.
» Koga ? To je pomota. «
Louise je z bližnje mize vzela sliko. Na njej je bil agent. Imel ne svetle lase in polt.
» To je agent Mayson. Tujec, ki se nam je predstavljal zanj, je v resnici Miguel  Parria. Pojavil pa se je ob istem času, kot vi.«
Lea je zmedeno opazovala neizprosno podobo pred sabo. V glavi ji je šumelo. Želela je omeniti Santiaga, vendar enostavno ni mogla.
» Želim govoriti s svojim očetom.«, je zahtevalo dekle.
» Agent Thomas, je izginil. Nikoli ni prispel iz Texsasa.«, ji je odgovorila.
Lei je zmanjkovalo sape.
» To ni mogoče. Rekel je, da...«
» Gospodična Lea Draw, v imenu zakona ste aretirani zaradi izdaje svoje domovine. Prosim, da se prostovoljno obrnete.«, je hladno spregovorila Louise. V rokah je držala lisice, ter se postavila Lei za hrbet. Ta je nagonsko sklwnila roke zadaj, da jo je agentka vklenila. Spomnila se je pogovora z njo izpred parih dni in njenega ledenega pogleda. Spomnila se je Santiagovih besed in zapestnice pred štabom. Vsa slika se je sedaj sestavila.
» Ti si...ti si...«, je tihoma rekla Lea.
» Ja jaz sem tista. Škoda, da nisi ugotovila prej.«, je Louise zašepetala v uho.