VRNITEV

6. POGLAVJE

» Kakšne so torej težave ? «, je vprašal moški glas na drugi strani.
» Dekle noče opustiti misije. Prepričana je, da je El Jefe, Lia. Nahajam se na Kubi, v Liinem samostanu.«, je povedal Mayson. Med govorjenjem je živčno pogledoval po hodnikih. Po večini so bili prazni, le kakšna sestra se je občasno sprehodila po njih.
»To me ne preseneča. Lea je znana po svoji trmi. Neglede na vse, pa mora ostati varna. El Diablo se ne bo ustavil, če se mu Lea postavi na pot jo bo ustavil. Si ugotovil kdo iz agencije sodeluje z njim ?«, je vprašal El Jefe.
» Ne. Delam na tem, vendar ni lahko. Paziti moram na dekle, kar mi ne dopušča prevelikega vohljanja.«, je pokorno povedal Mayson.
» Vseeno nadaljuj na tej stvari. Glede Lea, ji moraš pa povedati za El Diabla. Vedeti mora proti čem se bori. Nesmeš pa razkriti svoje identitete, še naprej se pretvarjaj, da si agent. Tudi moja identiteta mora ostati skrita. Jasno ?«
Morda bi se lahko upiral, vendar je dobro vedel, da El Jefe ne bo popustil. Svojega življenja pa ni nameraval tvegati, zaradi neposlušnosti.
»Jasno.«, je končno odgovoril.
Oseba na drugi strani je brez slovesa prekinila. Mayson je strmel v svetleč zaslon telefona. Skrbelo ga je, kako bo Lei povedal vse kar mu je šef naročil. Sprehodil se je po vrtu samostana in razmišljal. Mislil je na svojo Veronico, ki ga je čakala doma, ter na dete ki ga nosi pod srcem. Želel si je zanj, da ne bi odraščal v kartelih in takih razmerah, vendar mnogi pravijo da usodi ne moreš pobegniti.
»Hej. Kam si izginil ?«, je vprašala Lea, ter prisedla k njemu na klopico sredi vrta. Oče Lucas je ni več spremljal.
»Potreboval sem malo zraka, pa tudi ogled me ni preveč zanimal.«, ji je povedal in se nasmehnil.
»Razumem. Samostan je čudovit, nemorem verjeti, da ga je Lia zgradila.«, je povedala Lea in gledala predse.
Mayson je ostajal tiho.
»Ne razumem. Lia naj bi postala popolnoma dobrosrčna in mila. Zgradila je ta kraj, pa vendar ga financira s skrivnim računom, zakaj ?
Čedalje bolj se mi dozdeva, da za vsem tem sploh ne stoji ona. Kaj se dogaja tukaj ? Kaj sem spregledala ?«, je obupano vprašala bolj sebe kot njega. Naslonila je glavo na roke in brezupno gledala predse. Maysonu se je dekle v tistem trenutku zasmililo. Bila je tako mlada, saj sam ni bil ravno veliko starejši, pa vendar se mu je smilila. Morala bi se zabavati v diskotekah in končevati študij, ona pa se je znašla v mreži laži. Pa vendar se ne zaveda, da jo ta mreža ohranja pri življenju.
»Lea...Nekaj ti moram povedati.«, je previdno začel izpolnjevati svoja navodila.
»Kaj ?«, ga je presenečeno pogledala Lea.
»Tista zapestnica, ki si jo našla v trati, no malo sem se pozanimal in ugotovil komu pripada.«, je povedal Mayson.
Leine oči so se še bolj odprle, njene obrvi pa privzdignile.
»Komu ?«i
»Enemu izmed Diablovih mož.«, je rekel Mayson. Videl je presenečenje v njenih očeh.
» Kdo je Diablo ?«, je vprašala in posvetila vso svojo pozornost sogovorcu.
»El Diablo je veliko stvari. Mit. Legenda. Njegovega imena ni nikoli nihče izvedel, njegovo podobo poznajo vsi. Svoje kartele vodi odločno in kruto. Nobena agencija in noben agent se mu nikoli ni približal in ostal živ. Ukvarja se s prodajo drog in njegov kartel je eden izmed najmočnejših. Veliko agencij je poskušalo najti njegovo jedro in ha uničiti, vsi so bili neuspešni.«, govoril je z neko nenavadno odmaknjenostjo. Zavedal se je o kom govori, vsaka beseda je bila resnična in realna.
»Zakaj nisi tega že prej povedal ? Agentje morajo izvedeti za to...«, je dejala Lea in se postavila na noge, ter jezno pogledala Maysona.
Tudi on je hitro ustal in jo prijel za rame.
»Ne razumeš Lea. Ta zapestnica je bila najdena pred organizacijo, kar pomeni da eden izmed nas sodeluje z njim. Ostati moraš tiho glede tega in še bolj pomembno moraš se umakniti. Obeta se vojna med karteli. Če El Jefe res vodi trgovino s eksplozivom ga bo El Diablo poskusil ustaviti in vsak ki se bo znašel med njima, bo v sekundi ležal v mlaki krvi. Sedaj pa je vpleten še nekdo iz agencije, zaradi česar je vse še nevarnejše.«, ji je povedal. Gledala ga je s presenečenjem v očeh.
»Kaj govoriš ? Agent si. Boriš se za dobro Sveta, prav tako tudi jaz. Nemorem verjet, da zares poskušaš da opustim misijo. Ne bojim se El Diabla niti El Jefa. Onedva se morata bati mene in nemislim odnehat dokler obeh ne dobim. «, je besno povedala in mu obrnila hrbet, ter odšla.
Mayson je gledal za njo in preklinjal dan, ko je dobil za nalogo njeno varstvo.

Na letalu domov je Lea napisala sporočilo očetu in mu povedala vse. Ta ji je svetoval naj o vsem obvesti Louise.
Po pristanku sta se oba agenta odpravila v agencijo, kjer sta Louise razložila vse podrobnosti. Mayson je zatem odšel v svojo sobo.
Lea je ostala sama z Louise.
»Agentka Johnson, rada bi vam nekaj pomembnega povedala.«, je začela Lea.
»Želite ?«, je vprašala le ta.
»No, sumim da nekdo iz agencije sodeluje z enim izmed kartelov. Slednjega naj bi vodil znani šef El Diablo.«, je povedala Lea.
Odziv na obrazu ženske pred njo jo je presenetil. Bilo je kot bi osupnila ob slišanem.
»Po čem to sumiš ?«, je vprašala Louise.
»Našli smo zapestnico z njegovim znakom, pred našo stavbo.«, je odgovorila Lea.
»Ah, kakšen otročaj jo je izgubil. Ne beli si glave s tem. El Diablo ni naša stvar, tvoja misija je El Jefe in glede na slišano to ni Lia. Torej upam, da napreduješ pri misiji.«, je odločno rekla. Hlad, ki ga je Lea čutila v njenem glasu jo je rahlo presenetil. Želela je nasprotovati, da se otroci nikoli ne igrajo izven mest, vendar se je raje zdržala. Konec koncev to ni bila njena naloga. Njena misija je bila razkrinkati El Jefa.
Čutila je, da se bliža pravi vihar.