VRNITEV

4. POGLAVJE

Zakotalila se je po ravnih trdnih tleh. Čutila je, da ji na desnem kolenu teče kri. Z rokami si je pomagala na noge, ki so jo komaj držale. Moški so jo odvrgli ob cesti in se nemilostno odpeljali. Gledala je za njimi. Na tleh pred sabo je zagledala telefon, pištolo in osebno izkaznico, ki jo je prijela pri Louise. Z roko si je šla skozi lase in vzdihnila.
Mračilo se je že. Na nebu so se počasi zasvetlikale prve zvezde. Lea je s telefonom poklicala organizacijo, ki je dekle izsledila s pomočjo sledilne naprave v telefonu. Povedali so ji naj ostane na mestu.
Bila je prepotena in rahlo obtolčena, vendar še bolj pomembno, bila je besna. Prvi dan na nologi in že ji je spodletelo na celi črti. Izvedela je le to, da je novi kartel prišel s Kube, kar najverjetneje pomeni, da ga vodi Lia.  Svoje tete ni videla že vse od kar je tisto noč odšla iz njene hiše. Spomnila se je njenih besed, ki jih takrat ni razumela. Od takrat se jih je med učenjem španščine večkrat trudila spomniti, pa ji to ni nikoli uspelo.
Pred njo je ustavil črn terenec. Lea je brez pomislekov odprla vrata in sedla vanj. Vozil ga je isti fant kot jo je pripeljal z letališča. Ko se je usedla v avto se ji je nasmehnil in vljudno pozdravil. Lei ni bilo do pogovora, zato je pozdrav preslišala in pogled obrnila skozi okno. Mrak, ki je zajel kraje je izžareval neko temačnost.
Avto se je ustavil pred štabom. Lea je stopila ven in pogumno odkorakala v kontrolno sobo.
Večje število agentov je korakalo po sobi in urejalo svoje zadeve. Louise je slonela na pisalni mizi in gledala v tablo. Lea je odkorakala proti njej.
» Pozdravljeni.«, je vljudno rekla in se postavila ob mizo. Louise je usmerila svoj pogled vanjo. Lei je postalo rahlo neprijetno, saj je bila v groznem stanju. Lasje so bili v razsulu, hlače strgane in majica umazana od prsti. Tudi po obrazu so bili madeži s tal. Nasproti nje pa je stala Louise, s svojimi trdno spetimi lasmi in elegantnim sivim kostimom.
» Kaj za hudiča se ti je zgodilo ?! «, je vprašala Louise in se ob pogledu na dekle vzravnala.
» Izvedela sem, da so bili naši sumi pravilni. Pojavil se je nov kartel, ki naj bi bil izredno močan. Povezan naj bi bil tudi z nekaterimi karteli s Kube. Vodi ga neka oseba, ki je nihče ne pozna, vendar ga pa vsi kličejo El Jefe.«, zatem je morala zajeti sapo. Louise jo je osuplo opazovala.
» Tako torej. In kako si prišla do te oprave ? Ali dejstva, da si nas poklicala, ker nisi imela prevoza ? Ali da je bil tvoj avto najden pred požgano hišo ?«, je zmedeno vprašala Louise.
» No....Ko sem bila pri Estebanu sem naletela na rahle težavice. Prišli so neki možje, njihov vodja naj bi bil El Jefejeva desna roka. Pobili si Estebanov kartel in me odpeljali. «, je povedala Lea in se naslonila na mizo. Droga, ki ji jo je vbrizgal tisti moški je morala biti zelo močna, saj se ji zaradi nje še sedaj vrti in čuti rahlo slabost.
» Kaj ?! Estabanov kartel je mrtev ?«, je presenečeno vprašala Louise. Glas se ji je tresel. Vzravnala se je in za trenutek delovala rahlo strašljiva. Nekaj v njenih očeh je Leo presenetilo. Bila je presenečena nad novico, kar je bilo razumljivo, vendar pa je bil prisoten tudi neke vrste šok. Lea si ni znala popolnoma pojasniti njenega odziva, zato je stvar rajši pustila pri miru.
» Da. «, je tiho odgovorila. Louise je pogoltnila slino in se zbrala.
» No, to je bilo za pričakovati. Vsi vemo, da so vojne med karteli zelo pogoste. «
» Ja, vendar tukaj ni šlo za preprosto vojno. Želeli so mene. Njihov namen je bil, da me izvlečejo iz tam in odpeljejo. Moški me je potem prepričeval naj odneham od naloge, kot bi bilo to zame zares pomembno.«
» Morda se je prestrašil, da bi agentje preveč vohljali okoli. Ne beli si glave s tem. Tvoja naloga je ugotoviti kdo je El Jefe. Ne beli si glave z njegovimi pomočniki. Nima pomena.  Jutri greš nazaj na ulice, tam okoli malo povprašaj če kdo kaj ve. Jasno ?! «, je končala Louise. Lea je le pokimala. Želela si je le dolge tople prhe, da pozabi na vse dogodke današnjega dne. Obrnila se je, da bi odšla.
» Lea, še dve reči sta. Prvo, na teren te ne spustim brez partnerja. Agent Mayson od sedaj dela s tabo. Spoznala si ga, saj te je pripeljal domov. In drugo, danes si prejela klic. Thomas želi govoriti s tabo, zato ga prosim pokliči. «, je jasno in glasno povedala agentka. Lea je želela ugovarjati glede partnerja, vendar ji je Louisin hladni obraz preprečeval vsakakršen ugovor.
» Seveda. Razumem. «, je odgovorila in zapustila sobo.

Ni mogla čakati. Želela je slišati očetov glas. Sstopila je za Štab. Mrzel zrak je objel njeno telo. Nagonsko se je zavila v toplo jopico, medtem ko je tipkala telefonsko številko.
Pozvonilo je trikrat, preden se je na drugi strani zaslišal poznan glas.
» Lea ? Si ti ? «, je vprašal nežen moški glas. Thomas se je v dveh letih zelo zbližal z Leo. Nadomestil je ves čas, ki sta ga izgubila med njenim odraščanjem in Lea ga je z lahkoto poklicala očka. Izuril jo jr in ji pomagal. Tolažil jo je skozi vse nočne more in ji vedno dajal upanje.
» Ja jaz sem.«, je zadovoljno odgovorila. Naslonila se je na steno štaba in opazovala zvezde na nebu.
» Kako si ? Kako je šlo danes ? «, jo je z zanimanjem uprašal. Lea mu je povedala vso zgodbo, on pa je pozorno poslušal.
» Tako torej... «, je rekel, ko je Lea prenehala govoriti.
» Misliš, da je možno da bi bila Lia novj vodja kartelov ?«, je vprašala Lea za nasvet. Vedela je da njen oče pozna Lio veliko bolje.
» Ne bi me presenetilo. Vedno se mi je zdela ženska pripravljena na vse. Ne obremenjuj se preveč s tem. Tako ali tako boš več ugotovila jutri. Sedaj se pa spočij in ne pozabi, rad te imam. «, ji je rekel. Njegove besede so jo vedno potolažile in nekako umirile.
» Jaz tudi tebe. Nočko. «, mu je odgovorila in prekinila linijo.
Pogledala je v nebo in razmišljala o dogodkih današnjega dne. Lie si ni mogla spraviti iz glave. Prav tako jo je begal Louisin odziv na dogajanje, bilo je kot da bi jo novica o Estebanu pretresla.
Pogledala je v tla in opazila nekaj svetlikajočega v trati. Stopila je bližje in pobrala predmet s tal. Bila je črna zapestnica s srebrnim križem.
Ni razumela kaj bi tak predmet počel pred štabom. Agentje niso smeli imeti osebnih predmetov s seboj, prav tako pa nihče od zunaj ni imel vstopa v štab. Lea je obračala križ v svojih rokah in preverjala če na njem kaj piše.
» Hej.«, je zaslisala glas za hrbtom. Obrnila se je in opazila Maysona kako stoji nekaj metrov od nje. Bil je postaven fant, črnih las in temnejše španske polti.
» Hej. «, mu je odgovorila Lea.
» Izvedel sem, da sva sedaj partnerja in me je zanimal tvoj načrt za jutri. «, ji je povedal. Lea je stopila nekaj korakov bližje k njemu.
» Načrta še nimam. Vse izveš jutri.«, mu je odločno povedala.
»Seveda. Nebom več...«, s pogledom se je ustavil na zapestnici. Njegov obraz je izžareval presenečenje.
» Kje si našla to ? «, je vprašal.
» Ležalo je v trati. A veš čigavo bi bilo ? «, je vprašala. Mayson je vzel zapestnico v roko in obračal križ.
» Ne. Ne skrbi odnesel bom k agentki Johnson in bo ona ugotovila kaj z njo.«, je odgovoril. Morda je postajala paranoična, vendar nekaj ji je govorilo da laže. Gledala ga je v oči, medtem ko je on obračal zapestnico v svojih rokah.
» No jaz grem spat. Lahko noč «, je rekla in odšla.
» Kaj si rekel ??«, je vprašala in se obrnila proti njemu. Stala je nekaj korakov za njegovim hrbtom.
» Nič.  «, ji je odgovoril in se obrnil. Z nasmeškom je odšel mimo nje.
Lea se je zamislila in sklenila, da res poteebuje spanec, saj je bila prepričana da je Mayson šepnil El Diablo, kar bi pomenilo hudič.