Ne smeje se več,
kot včasih,
rečejo,
vidi se jim na obrazih,
da pojma nimajo,
zakaj je tako.
Deklica skomigne,
ve,
da bo morala bolje igrati,
druge do solz nasmejati,
a karizma ima ceno,
v zameno,
ima na roki drobno brazgotino.
S tabo bo iskrena,
ne pa pristna,
se iz svojih napak norčevala,
občasno morda zjokala,
za to ne bo podala vseh razlogov ,
njeno življenje bo večna skrivnost,
obkrožen datum,
je njena edina krepost.
Je le deklica,
z mislimi,
temnejšimi kot kri,
praznimi zelenimi očmi,
v katerih vidiš deževno nebo,
je deklica,
ki novega leta,
dočakala ne bo.
