Pravzaprav je vse lepo in prav,
Midva sva ustvarjena drug za drugega,
Saj vsi tako pravijo.
V predalček me pospravijo,
Ker logika malo obsega,
Čustva pa niso vredna raziskav.
Čutim tako veliko žalost,
Pa ne vem,
Kaj naj z njo.
Se lahko v napake zaljubijo,
Ker od tebe nikoli ne izvem,
Neznanje pa je vedno slabost.
Z roko v roki,
Grem s teboj,
Čeprav tvoj dotik ni več topel.
Boš zbral pogum in rekel,
Da je bližine dovolj le še za nocoj,
Neobstoječi vzroki.
