Njene roke so mrzle, a zaradi tega niti ne trzne, počuti se posebno, zato vse jemlje osebno, edina zaščita ledena plast, čustva niso njena last, vsak sončni žarek jo bega, v sobi je kot kupček snega, ki rože skriva, toda s snežinkami se jih ne zaliva. Zelo jo zebe, namerno je taka do sebe, skrivoma toploto pogreša, od hrepenenja po njej se ji meša, kadar je občutek preveč vroč, bo na mrazu preživela noč, sneg je njen pekel.
On je topel.
