Ne verjamem nobeni tvoji besedici,
čeprav so posipane s sladkorjem
in me z njimi pitaš po veliki žlici,
nazaj v obraz ti jih pljunem.
Ponoči nate ne mislim,
zaspim trdno kot bi že bila v grobu.
Toliko let nama ne želim
kot je zvezd na nebu.
V mrzlem decembrskem večeru
so bile tvoje dlani še vedno pretople,
upirala sem se preziru,
ko so se mi roke topile.
