Sonce je že dolgo z mano tekmovalo,
mi lase žgalo,
kožo barvalo rubinasto,
privabilo iz hiš celo mesto,
ki mi je spraskalo lak,
pospešilo korak.
Morda bi jim še sledila,
če bi lahko hodila,
a sem pozabila... kako,
ne, kar odmakni to ustrežljivo roko,
ker se nisem sposobna ponovno naučiti,
želim le še zgniti
tu, na vrelem betonu,
ki zaudarja po stopljenem bombonu,
tekmovati s soncem
in pokazati vsem,
da jim nimam ničesar za pokazati.
