Moji možgani so počasi predelovali njegove besede. Ostala pri njem? In to do nedelje?! Iz notranjosti sem slišala glasove. Iza vrat je pogledala Helena. Roke si je brisala v kuhinjsko serveto.
"Ravno prav sta prišla. Vse je že kuhano."
Žareče se mi je nasmehnila. Nisem si mogla kaj, kot da sem ji vrnila nasmeh. Luka je že stopil naprej in izginil za naslednjimi vrati. Bedak, res misli, da mi lahko kar tako ukazuje. Brez, da bi me vprašal me je pripeljal v svoj dom in se odločil, da za vikend ostanem pri njem. No, jaz pa sem se brez njegove vednosti odločila, da odidem. Bom že našla pot nazaj do svojega avtomobila.
"Kar sleci se in pridi. Miza je že pripravljena."
Samo pokimala sem. Nato je že izginila nazaj odkoder je prišla. Tiho sem odprla vrata in stopila na hodnik. Rahlo sem jih priprla in stopila do vrat, ki so vodila v garažo, a še preden sem se jih sploh uspela dotakniti sem že bila s hrbtom naslonjena na njih. Pred menoj je stal Luka. Bil je presenetljivo miren. Nisem vedela je to dober ali slab znak zanj.
"Kam pa misliš, da greš?"
Stal je preveč blizu za moje dobro. Ta njegov vonj me je zopet mamil. Pogledala sem navzgor v njegov obraz. Temne oči so zrle vame in me z zanimanjem preučevale. In nato so mojo možgani uveljavili svojo voljo. Stopila sem na prste in ga poljubila. Presenetila sem ga, saj je čisto otrpnil. Šit, kaj pa počnem? Hitro sem se umaknila. Samo še več sramote si bom nakopala.
"Oprosti. Res ne vem kaj me je prijelo."
Niti pogledati ga nisem več upala. Zakaj me ob njem zapusti ves razum in trezno razmišljanje? Krivim lahko samo svoje hormone. Včasih si nikdar ne bi upala poljubiti takšnega moškega kot je Luka.
"Domov grem. Ne morem kar ostati pri tebi."
Moj glas se je rahlo tresel.
"Ne maram se ponavljati. Gledaj me, ko govoriš z mano."
Dvignila sem glavo.
"Tvoji mami sem vse pojasnil. Strinja se, da se bolje spoznava. Seveda sem jo moral prepričati, da nisem serijski morilec. Ima vse podatke, da ve kje te lahko najde."
Zakaj se vsem zdi normalno, da ostanem pri njem?
Opogumim se.
"Zakaj bi se spoznavala, ko pa še ne veš, če si res ti oče?"
Prestopi se nazaj kot, da bi mu zadala udarec. Šit, sem šla predaleč? Jezno me pogleda. Ta njegov izraz mi niti najmanj ni všeč.
"Pridi, mama se je res potrudila z večerjo."
Že stopi k vratom, ko se obrne nazaj.
"Če si imela toliko poguma, da si seksala z mano, te dan in pol v moji družbi ne bo pokončal."
No, pa sem zopet cela rdeča v obraz. Beseda seks iz njegovih ust ima res čuden vpliv name.
" Ne bojim se. A vse gre nekam prehitro. Pa še ničesar nimam za preoblečti. "
" Tebi gre vse prehitro? No, jaz sem pred komaj nekaj urami izvedel, da bom po vsej verjetnosti postal oče."
Priznati mu moram, da se glede novice drži še kar dobro.
"Za oblačila naj te ne skrbi. Ana ti jih je nekaj prinesla. Verjetno ti bodo prevlika,ker rada nosi večja oblačila. Povezano je s trenutno modo."
Zavzdihnil je. Ampak ne na način kot, da bi se zgražal. Bolj je bilo podobno naklonjenosti.
"Kdo je Ana?"
Brez pomisleka sem vprašala.
"Moja sestra. Tukaj je z mamo.
