Veliko preblizu je bil za moje dobro. Svoje misli sem morala nujno preusmeriti,kajti še vedno sem bila pod vplivom sanj o nama.
"Zakaj sem v tvoji postelji?"
Vzravnal se je in prižgal lučko na nočni omarici.
Še vedno je bil oblečen v ista oblačila kot zvečer. Niso bila videti pomečkana, torej še ni spal. Z roko se je podrgnil po bradi kot, da bi iskal prave besede.
"Ne moreš spati na sedežni."
Če sem pričakovala, da bo še karkoli rekel bi čakala zaman. Do sedaj sem že ugotovila, da je skromen z besedami. Kot, da raje sploh ne bi govoril, če ne bi bilo nujno potrebno.
"Na sedežni je bilo čisto vredu. Še bolj udobna je od moje postelje."
Rahlo sem se nasmehnila. Sam pa se je ob mojih besedah namrščil.
Ko sem se že mislila vstati, sem na spodnjem delu trebuha začutila čuden občutek. Bilo je nenavadno, kot nekakšno čudno premikanje.
O moj bog! Otrok je, premika se!
Skočila sem iz postelje.
"O moj bog!"
Dvignila sem majico in roko položila na trebuh. Luka je postal čisto bled. Videla sem, da je odprl usta, da bi nekaj rekel a ni mogel. Verjetno sem ga čisto prestrašila.
Stopila sem do njega,ga prijela za roko in jo položila na rahlo izboklino. Njegov dotik je mojemu telesu povzročil mravljince.
"Čutiš? Kot nekakšno čudno premikanje?"
Upala sem, da lahko občuti.
"To je prvič, da se je otrok začel premikati."
Tako vesela sem bila, da je lahko del tega. Solze sreče so mi začele teči v potokih. Še vedno ni ničesar rekel. A roke ni umaknil z mojega trebuha, pogleda pa ne z mojega obraza. Občutek sem imela, da se je med nama nekaj spremenilo ali pa sem si samo domišljala zaradi vseh čustev, ki so me prevzela.
Premikanje je ponehalo.
"Si kaj čutil?"
Rahlo je pokašljal, kot da ne bi mogel priti do glasu. Umaknil je roko. Takoj sem pogrešala njegovo toploto na svoji koži. Majico sem spustila nazaj dol, da mi je prekrila trebuh. Videl je, da čakam na njegov odgovor.
Z rokami mi je obrisal solze. Presnetil me je. Tudi sam je bil ob tem dejanju videti presenečen. Obstal je z rokami na mojem obrazu. S palcema me je podrgnil po ustnicah.
"Nekaj sem začutil."
Nasmehnila sem se. Srečna sem bila, da tega ni zamudil. Očitno je usoda hotela, da ostanem pri njem.
"Ali vsako noč sanjaš o meni?"
Šit, no. Vse je slišal. Zardela sem. Hotela sem se umakniti a me je obdržal na mestu. Še vedno ni izpustil mojega obraza. Glavo mi je nagnil rahlo nazaj, da sva se gledala iz oči v oči.
"Ali sem v sanjah tudi tako dober? Te v njih pripeljem do vrhunca?"
Zakaj mora biti tako zgovoren glede seksa a pri drugih stvareh pa tako redkobeseden? Vdihnila sem. Napaka, njegov vonj je še bolj napolnil moje nosnice in me vznemiril. Ni mi bilo jasno, da me je ravno njegov vonj tako privlačil kot še pri noben moškem do sedaj.
"Hormoni so krivi."
Začudeno me je pogledal. Najbolje bo, da mu pojasnim, da si ne bo domišljal, da sem še obsedena z njim. Čeprav sem imela slab občutek, da drvim ravno proti temu prepadu.
"Zadnji mesec so moji hormoni podivjali. Na internetu sem poiskala zakaj je tako. Torej nekatere ženske med nosečnostjo ne prenesejo moškega dotika. Nekatere pa ne morejo brez njega."
Besede seks nisem mogla izgovoriti. Že tako me je bilo sram zaradi vsega kar je slišal.
Dvignil je eno obrv kot, da bi se odločal ali mi naj verjame ali ne.
