Ne morem verjeti. Kako si dovoli tako obnašati do mene? Jezna sem. Tako zelo sem jezna, da držim pesti tako močno skupaj, da se mi nohti zarinejo močno v dlani.
Dovolj ga imam, že več tednov hodi z izgovori v trgovino in me nadleguje. Zakaj zdaj, po več kot letu dni odkar me je zapustil?
Od tistega večera, ko mi je poslal sporočilo, da prekinja z mano me ni nikoli več ogovoril, čeprav sva se večkrat srečala.
Še do danes nisem izvedela razloga zakaj je to storil.
Teden dni sem bila čisto brez volje do življenja. Skupaj sva bila tri leta. Načrtovala sva že skupno selitev v svoje stanovanje. Hudiča, celo o otroku sva že nekajkrat načela temo.
Pa vendar, po začetnem šoku sem spoznala, da najina zveza ni bila trdna. Že večkrat so mi prijateljice namignile, da se mu preveč prilagajam. Da v najinem razmerju ne znam izraziti svojega mnenja. Imele so prav. Nikoli mu ni bilo mar za moja čustva.
Sedaj pa že teden dni pride vsak dan v trgovino in me nadleguje.
Zavzdihnem. Dihaj Mia, samo dihaj.
"No, veš, da me ne moreš zavrniti. Še vedno me ljubiš. Skupaj nama je šlo dobro. Rabila sva samo malce premora, da sva spoznala, da drug brez drugega ne moreva živeti."
Pogledam ga. Samozavestno se smeji. Kdaj je postal tak cepec? Je bil že od nekdaj tak? Pri vseh svetih, le kaj sem videla na njem? Še enkrat globoko vdihnem in se pripravim na svoj napad. To jezo, te občutke moram dati ven.
" Ti si rabil premor! Ti si končal zvezo preko sporočila! Niti toliko jajc nisi imel, da bi me pogledal v oči in mi osebno povedal, da je med nama konec! Jaz sem spoznala, da samo brez tebe lahko živim, res živim! Nikoli in nikdar ne bova več skupaj! Samo nase misliš! In zakaj po letu dni hočeš, da sva zopet skupaj? Kaj se je spremenilo? "
Tresem se. Dobesedno se tresem. Nikoli ne izbruhnem, nikoli ne kričim. David me osuplo gleda. Ostal je brez besed. Takšne me ni vajen. Nikoli se nisva kregala, ker sem vedno popustila.
" Ti si zame popolna. "
O moj bog. Ne bo odnehal.
" No, ti pa zame nisi popoln. Hočeš me nazaj, ker sem ti v vsem ustregla. Vedno sem se ti prilagajala. Povej mi zakaj si končal zvezo?"
Resnično me je zanimal njegov odgovor. Tudi, če bi mi ponudil miljon, se ne bi vrnila k njemu. V tem letu sem uživala, končno sem postavila svoje želje na prvo mesto. Brez moškega v svojem življenju sem bila trenutno čisto zadovoljna.
" Vse se je ponavljalo. Najini dnevi, druženje, seks. Vse je bilo isto, dolgočasno. Izgubil sem zanimanje za naju. V tem letu sem spoznal, da te pogrešam. Nobena ni bila kot ti."
Osupla strmim vanj. Prizadelo me je. Dolgočasna, moj bog bi lahko še globje zaril ta nož iskrenosti vame. Sicer je končno povedal razlog, a kljub temu boli, zelo. Očitno še za seks nisem dobra. Hudiča, vedno sva pri seksu upoštevala njegove želje. Samo, da mu je prišlo. To, da sem večkrat ostala brez orgazma sploh opazil ni. In očitno je v tem letu dni imel kar nekaj žensk.
"Moral sem se znoreti, dati to energijo, ki me je dušila ven iz sebe. Sedaj, ko je to za mano se lahko posvetima nama. Začnema načrtovati skupno prihodnost."
Slabo mi je. Imel je odvečno energijo? Če bi jo uporabil pri seksu in me vsakič pripeljal do orgazma je ne bi imel. On si je moral dati duška? Prišel je čas, ko si bom jaz dala duška. Morda sem res bila dolgočasna in še marsikaj drugega, vendar se bo to spremenilo.
"No, da ti povem novico. Prišel je čas, ko moram tudi jaz vso to odvečno energijo dati ven. Sploh seksualno energijo."
Z odprtimi usti zre vame. Še sama sem šokirana nad svojimi besedami. Prekine naju gospa, ki vstopi v trgovino.
"Zdravo Mia. So že prišle ovratnice za moje mucke?"
Posvetim ji vso pozornost. Davida ignoriram.
"Pozdravljeni gospa Cveta. Samo v sladišče skočim, da preverim.
Obhodim pult in Davida. Zgrabi me za roko in obrne k sebi. Tiho in jezno me ogovori.
" Nisva še končala Mia. Vem, da so tvoje prejšnje besede prazno govorjenje. Slej, ko prej boš spoznala, da pripadaš meni."
Iztrgam se mu iz prijema. S hitrimi koraki odhitim v skladišče. Vsedem se na prazen zaboj od jabolk. Srce mi bije kot noro, roko se mi tresejo. V tem hipu bi lahko premikala gore, toliko adrenalina se pretaka po mojih žilah.
V življenju sem imela samo dva fanta. Prvi je bil Jaka. Z njim sem pri dvajsetih izgubila nedolžnost, skupaj sva bila kakšno leto. Potem pa je zaradi zelo dobre službe odšel živet v drugo državo. Čez slabi dve leti sem spoznala Davida. Bila sem presrečna, da končno zopet zanimam kakšnega moškega. Dejstvo, da so moški vedno v meni videli samo prijateljico, mi ni dalo samozavesti za osvajanje in bolj izivalen pristop k njim.
Nisem grda, vendar tudi lepotica nisem. Povprečna, bi rekla moja prijateljica Nela.
Počakam še nekaj minut, da se obvladam. Stopim iz skladišča. Skoraj se zaletim v gospo Cveto.
"Jih še ni, a ne?"
Me žalostno vpraša.
Vedela sem, da jih še ni. Komaj včeraj jih je naročila. Slabost tega, da živiš v manjšem kraju je, da moraš do vseh strank biti pretirano prijazen. Skoraj vsak namreč pozna tvojo družino. In če izrečeš še tako majhno pripombo, si lahko že jutri na slabem glasu in celo brez službe.
"Žal mi je. Kristina je obljubila, da bodo v ponedeljek zjutraj že tu. Danes pa je že petek. Pridite, vam bom dala tri priboljške za vaše mucke, trgovina časti."
Gospa je zažarela. Skrbno je pospravila priboljške v torbico in odšla. Seveda jih bom plačala jaz. Kristina, moja šefica je preveč škrta, da bi gospe Cveti kar tako podarila hrano za njene mucke. Zaradi teh treh evrov ne bom bankrotirala.
Ozrem se po trgovini. K sreči je David odšel. Pogledam na uro. Sedem je. Še ena ura in odšla bom domov.
Žalostno vem, da še živim doma pri sedemindvajsetih letih. Stanovanje v tako majhnem kraju je težko najti. Predvsem pa nočem pustiti mame same v hiši, odkar je pred desetimi leti umrl moj oče. Čeprav noče, da ji pomagam pri plačevanju položnic, vedno skrbim, da jaz kupim vso hrano, ki jo potrebujema.
Odločim se, da pokličem Nelo, da ji povem za Davidov obisk.
Po tretjem zvonenju se že oglasi.
"Hej bejba, kaj bo dobrega? Prosim reci, da greš danes z mano ven?"
Sranje, pozabila sem na to. Že v ponedeljek sem ji rekla, da ne grem, ker me je Kristina prosila, da to soboto delam jaz, čeprav nisem na vrsti.
"Ammm,... David je bil tukaj."
Hitro spremenim temo.
"Kaj!!!"
Zakriči v telefon, da me zaboli uho.
"Ne me zajebavat. Še ni odnehal? Upam, da si ga tokrat poslala v tri krasne?"
Zasmejim se. Vedno tako direktna. Nato ji natančno povem vse kar sem mu rekla.
"Mia, ne morem verjeti, da je kaj takšnega prišlo iz tvojih ust! To morava proslaviti. Čas je za novo ti. Ob osmih bom pri tebi, da greva v Petko. Danes imajo parti pijače in dj-ja."
"Ne morem, zjutraj jaz delam."
Res se mi ne ljubi nikamor. Želim samo domov pod tuš in v posteljo poslušat glasbo, da se moj vihar čustev umiri. Kot sem pričakovala Nela ne odneha.
"Tokrat brez izgovorov. Boš pač šla zjutraj direktno v službo. Ob devetih bom pri tebi."
In že prekine. Zavzdihnem. Bolje, da si kupim še nekaj pločevink Red Bulla, drugače bom zjutraj kot zombi in bom odgnala vse kupce. Kmalu mi zavibrira mobitel.
Nela: Danes so prepovedana vsa oblačila, ki segajo čez kolena!
Preden bi ji lahko odgovorila je že poslala drugo sporočilo.
Nela: Obleci tisto krilo, ki sem ti ga kupila za rojstni dan. Niti enkrat ga še nisi imela. Bom še mislila, da ti sploh ni všeč!
Pa ne, no. Zakaj se je morala spomniti na to krilo. Je čisto preveč kratko za moj okus, povrh vsega ima visok pas. Zelo mi je všeč, ampak ker nimam ploskega trebuha se ne počutim najbolje v njem. Videz usnja deluje veliko preceč zapeljivo. Jaz pa se nikakor ne počutim zapeljivo.
