VRNITEV

1. POGLAVJE

Topli sončni žarki, so sijali z jasnega neba. Bogota je glavno mesto Kolumbije. Te čudovite države, ki se nahaja v Južni Ameriki. 
Lea je stopila iz visoke stavbe, ki je bila letališče. Oblečena je bila v kratke kavbojke in oprijeto rdečo majico, ki se je čudovito prilegala barvi njenih vranje črnih las, ki so prosto padali ob njenem telesu.
Dve leti sta minili. Dve dolgi leti, odkar se je odločila, da postane agentka. Njeno življenje se je močno spremenilo, saj je bilo z najstništvom konec. Zadnji dve leti je Lea namreč ves čas živela, le za urjenje.
Ustavila se je in pogledala na ročno uro, ki je kazala petnajst čez ena. Težka torba, ki jo je nosila čez ramo jo je začenjala motiti. Prejšni dan je dobila navodila, naj bo kar se da neopazna. To se je tudi trudila storiti.
Pred njo se je ustavil črn avto z zasenčenimi stekli. Lea je pogumno in samozavestno odprla zadnja vrata avta in se usedla not. Avto je speljal izpred letališča.
Lea ni vedela kdo vozi in je ni zanimalo, saj je bila njena maloga le priti do želenega cilja. 
Peljala sta se skozi urejen del mesta Bogota, ki je izžareval ves navidezen prestiž te državice. Krasile so ga velike stavbe in mnoge zanimivosti, okoli katerih so se zbirali turisti.
Avto je kmalu zavil iz mesta, v odročno naselje. Tam ni bilo razkošja. Lea je videla podobnost s Kubo, kjub temu da so bile razmere tu še vedno veliko boljše.
Štab je stal, tako kot v vsaki državi, malo izven naselja. Oseba, ki je vozila avto je poskrbela za Leino prtljago. Sama Lea pa se je nemudoma odpravila k vodstvu štaba, kakor ji je poprejšni dan naročil Thomas. Ta je ostal v Texsasu in se ji bo pridružil čez nekaj dni. Lea se je v zadnjih dveh letis s svojim očetom zelo zbližala. On jo je izuril in ji pokazal, kakšna oseba mora biti. Dal ji je voljo, pogum in samozavest, da postane neverjetna.
Štab je bil veliko sodobnejši, kot tisti na Kubi. Velika stavba je bila sodobno opremljena in je imela kar 15 nadstropij. Lea se je v avli orientirala, po očetovih navodilih. Kmalu je opazila dvigalo, o katerem ji je govoril. Stopila je vanj in kliknila na gumb, ki jo je popeljal v tehnološko sobo.
Vrata dvigala so se odprla. V Leo je švignil spomin, ko je na Kubi, prvič stala v tem prostoru. Bilo je tako novo in zanimivo, spomnila se je strahu, ki jo navdajal, sedaj pa je bila to zanjo le še ena sobo. V Texsasu je videla veliko takšnih sob in so zanjo postale že prav vsakdanje.
Proti njej je stopal že dobro poznan obraz.
»Pozdravljena agentka Draw. Lepo vas je spet videti.«, je izjavila ženska pred njo. Priimek Draw je prevzela po svojem očetu, nekaj mesecev po tem ko jo je začel uriti.
»Pozdravljeni agentka Johnson. Nisem se zavedala, da vi vodite to nalogo.«, je iskreno povedala Lea.
» Za nalogo so me zadolžili, ko so izvedela, da se boste z njo ukvarjali vi. Sem edina, ki ima izkušnje z vami in se zaveda vaše preteklosti. Vsem nam je bilo zelo žal zaradi agenta Arlya, vendar vemo da vam še bolj.«, ji je odgovorila, ter gledala Leo v oči. Ob imenu Arly, se je Leino telo streslo. Spomnila se je Johna, ležati v mlaki krvi, po tem ko ga je njena teta ustrelila v glavo, za to da bi rešila en sam kos zemlje na Kubi.
»Oprostite, vendar kar je bilo je bilo. Ta del življenja je za mano.«, odgovor je bil zelo diplomatski, kakršna se je Lea tudi trudila biti.
»Seveda. Sedaj pa preidimo k naši stvari.«, je povedala Louise.
Odšli sta pred veliko tablo. Louise se je ustavila in pokazala na sliko moškega. Bil je zelo temne polti, ki je jasno nakazovala da ni španec.
» To Bashir Barthisha. Naša organizacija ga je ujela, med tovarjanjem eksploziva iz Kolumbije. Izdal je, da ga je kupil od enega izmed kartelov, ne pa tudi katerega. Eksplozivo se ujema s tistim, ki je bilo pred nekaj dni uporabljeno v Franciji. Ubitih je bilo več ljudi. Zaradti Bashirja smo lahko ugotovili, da je njihov dobaviteelj iz tukaj.«
» Karteli se ukvarjajo s preprodajo drog. Pa tudi vsi so kristjani, ki so Bogu zelo zavarovani.«, je odgovorila Lea in sumničevo pogledala Louise.
» Seveda, prav zato smo poiskali med vsemi starimi karteli, kjer smo izvedela, da se po Kolumbiji smuka nov Kartel, z novo vodjo. Po nașem mndnju so oni odgovorni, za prodajo.«, je povedala Louise.
»Torej je moja naloga najti kartel in ugotoviti če oni zares prodajajo eksploziva, ter ustaviti prodajo. «, je povedala Lea in gledala predse v tablo.
» Da. Dala ti bom naslov, enega izmed vodij kartelov. On ti bo lahko povedal več o stvareh ki se dogajajo. Seveda če ga prepričaš.«
»Verjamite, da ga bom.«, je odločno odgovorila.
»Še nekaj. Naloga je zahtevna, zato sem vam želela dati enega izmed agentov za parttnerja.«
Lea je odmaknila pogled s table.
» Moj partner je mrtev. Od takrat delam le še s svojim očetom.«, je povedala in pogoltnila cmok, ki se ji je naredil v grlu.
»Razumem. Če si premislite, me obvestite.«
»Bom. Sedaj pa potrebujem počitek. Jutri začnem z misijo.«, je še povedala Lea, ter se obrnila in odšla. Eden izmed agentov jo je pospremil v svojo sobo.
Tam se je dekle utrujeno prevrnilo na posteljo. Agentka Johnson jo je spomnila na Johna, zaradi česar Lea ni mogla zapreti oči. Dve leti sta bili potrebni, da je vsaj delno pozabila, pa kljub temu je spomin zelo boleč.
Sedaj pa nova sedanjost. Nova resnica in nova misija.