VOLKODLAKINJA

HIŠKA NA DREVESU

»Ne, midva sva že zgodovina. Sicer nisem prepričana, če on misli enako, ampak jaz sem precej prepričana. Nekako se je končalo, takrat ko sem ugotovila da je volkodlak. Potem ko me je spremenil, pa se ni kaj dosti spremenilo.« Sem pojasnila. Zamolčala sem ji, kako besna sem bila nanj potem ko me je spremenil v volkodlakinjo. Za vsak slučaj, da ne bi bila užaljena.

»Ah, daj no!« Je rekla Aria. »Sky bi bila tako vesela, če bi imela žensko, ki bi ji ga pomagala prenašati. Sky je njegova mlajša sestra.« Je razložila. »Poleg tega bi bila skupaj tako luštna! In način kako si ga objela, ko sta se rešila pred lovci ... ne vem če je to kar konec.« Ugotovila sem, da je Aria precej samozavestna in ima svoje mnenje, ki se ga drži, vendar se je z njo vseeno prijetno pogovarjati. Potem sva še govorili o fantih in vseh dekliških stvareh, nato pa ji je Fynn pomignil, naj gre naprej (bili sva bolj na koncu kolone), in je odšla. Vendar nisem bila dolgo sama. Kmalu se mi je pridružila Sky.

»Živijo! Si ti punca mojega brata?« Očitno je bila precej direktna.

»Bivša punca tvojega brata.« Sem jo popravila in se nasmehnila. Vrnila mi je nasmeh.

»Veš, saj ti ne zamerim. Alex zna res biti popoln kreten, vendar vidim kako te gleda. Kot da si najpomembnejša oseba na svetu. Moraš mu biti precej pomembna, ker edina ženska ki jo je kadarkoli tako gledal, je bila mama, da petega leta njegove starosti.« Ravno sem odprla usta, da bi vprašala kako ona to ve, ko je dodala: »Brez skrbi, mama mi je povedala.« Pokimala sem, a nisem vedela, kako nadaljevati pogovora.

»Torej, kakšen je?« Me je vprašala Sky. Nisem vedela kaj misli in sem jo tudi tako pogledala. »Kakšen je Alex? Zadnja tri leta se nisva videla. Ne vem, ali se je spremenil ali ne.« Mi je razložila.

»No ...« Sem pomislila. »Zna biti tečen, vendar je tudi prijazen in zna biti romantičen ... In hitro se razjezi, če stvari ne potekajo kakor si zamisli.« Sem povedala.

»Potem se ni kaj dosti spremenil.« Je rekla Sky. »Razen del o romantiki. Nikoli še nisem videla, da bi bil moj tečni brat romantičen.« Zasmejali sva se.

»Bu!« Poskočili sva, ter pogledali nazaj.

»Alex!« Sem zacvilila in ga udarila v ramo. Sky je naredila približno enako.

»Torej, kako gre spoznavanje?« Je vprašal Alex. Poleg svoje sestre je bil igriv. Takšnega ga še nisem videla, vendar moram priznati da mi je ta stran njegovega karakterja všeč.

»Veš, pravzaprav sva ravnokar govorili o tebi.« Se je nasmehnila Sky. »Nisem vedela, da si se naučil biti romantičen!« Je še dodala.

»Si res rekla, da sem romantičen?« Me je z nasmeškom na obrazu vprašal Alex.

»Rekla sem, da znaš biti romantičen. Na primer takrat, ko si mi pomagal splezati na drevo in sva gledala sončni zahod. Ali pa takrat, ko sva sredi noči splezala na vrh strehe in gledala zvezde.« Sem rekla.

»Ja, spomnim se tega. Očitno res znam biti romantičen.« Se je nasmehnil sam pri sebi. Nato je cmoknil Sky na lice, ter se obrnil še k meni, a je prej rekel: »Aja, tebe pa ne smem. Da ne boš spet skakala v potok sredi zime!« Nato se je pognal do Fynna, Jaka, Alana in Jesseja, ki so razpravljali o bog ve čem.

»Dolga zgodba.« Sem pojasnila, ko me je Sky vprašujoče pogledala.

»Imava čas ...« Je nato rekla.

Pozneje sem ji razložila vse, po dolgem in počez glede Alexa. Izpustila nisem niti tega, kar sem zamolčala Arii, glede besa. Zdelo se mi je, da Sky lahko res zaupam. In vedno bolj sem se med temi ljudmi počutila, kot da nekam spadam. Kot da sem pripadnica neke skupnosti.

Ravno ko sem zaključila z govorjenjem, je Jake nekaj zavpil.

»Tukaj smo!« Ozrla sem se po jasi, ki je stala pred nami. Nikjer nisem videla kakršnegakoli prebivališča, niti sledi ognja ali ležišč.

»Kate?« Je rekla Sky. Počasi sem odtrgala pogled od jase in se ozrla k njej.

»Kaj?« Sem vprašala.

»Vidim kako se ti oči iskrijo, ko govoriš o njem. In kako si ga gledala prejle. Premisli o tem.« Nato je stekla za ostalimi, ki so se že odpravili prek jase. Zamislila sem se. Ga res tako gledam? Meni se ni zdelo. Morda sem tega že tako navajena, da sploh ne opazim. Punca je bila res direktna in videla je tvoje občutke. Poleg tega ti je dala misliti ...

»Prideš?« Alex je pritekel nazaj do mene in mi ponudil roko. Pokimala sem in sprejela roko ter skupaj z njim stekla prek jase.

Znašla sem se pod velikim drevesom. Od spodaj nisem ničesar videla, vendar je bilo očitno zgoraj nekaj, saj so vsi zlezli gor in niso prišli nazaj dol. Nenadoma se je iz drevesa spustila lesena lestev. Pogledala sem Alexa ki je stal za mano. Pokimal je in z roko nakazal naj grem. Previdno sem se oprijela lesenih prečk ter se povzpela proti gosti drevesni krošnji, ter kmalu izginila med listi. Kar naenkrat sem se pojavila v leseni hiški. Splezala sem do konca, ter stopila na trdna tla. Tam so že čakali vsi. Bilo je čudovito! Vse je bilo iz lesa. Po tleh so bile preproge in stopnice so vodile na postelje, ki so bile skrite pri stropu. Bilo je naravnost fantastično!

»Je to čarovnija?« Sem vprašala.

»Ne, le dovolj veliko drevo z dovolj gosto krošnjo, dovolj lesa in dovolj spretnih rok.« Je pojasnila Sky. Nato je v hišico prilezel še Alex, ter me pogledal.

»Kako se ti zdi?« Me je vprašal.

Ozrla sem se po domačnem prostoru in odvrnila: »Neverjetno.«

Hiška je bila res neverjetna. Imela je celo kopalnico s tušem in straniščem! Z Alexom sva se temeljito umila, ter si končno po dolgem času umila zobe. Nato sva se dobro najedla, potem pa smo se vsi skupaj zbrali pred kaminom.

____

Nekaj časa nisem objavljala, ampak imam v bistvu napisano že zelo vnaprej, tako da mi nov del ne vzame dosti dela.

Obljubim, da bom poskusila bolj redno objavljati, mogoče pa se bom lotila tudi Lovca na zmaje.

Lp