VOLKODLAKINJA

IZGUBLJEN AMULET

»Torej, dobrodošla Kate in Alex, dobrodošel nazaj.« Je rekel Jake.

»Žal bosta morala spati precej skupaj. Tule se vsi stiskamo na postelji, saj ni dosti prostora.

Pogledala sem Alexa in on me je pogledal nazaj. Enkrat sem pri njem že prespala, ampak sva bila pol metra narazen. Skomignila sem z rameni.

»Prav, meni ni problem.« Sem rekla in Alex tudi.

»Super! Sedaj pa vsak na svojo stran, punce pa na kup!« Je rekla Aria in spodila fante stran. K meni so sedle Aria, Sky in Kayla. Kayla je bila zelo tiha, ni kaj dosti govorila.

»Če je tole med vama nič, potem nisem volkodlakinja.« Je rekla Aria.

»Oh, dajte no!« Sem zastokala. »Seveda ni nič, saj je bil moj fant. Ampak ...« Nisem želela omeniti tega z volkodlaki. Zadnja stvar ki sem si jo želela je bila, da jih užalim.

»To, da te je spremenil v volkodlakinjo, kajne?« Je rekla Sky.

Prikimala sem.

Nato pa je k nam pristopil Alex.

»Kate, govoriti morava.« Je rekel. Pogledala sem punce. »Takoj.« Je še dodal. Vstala sem in mu sledila. Poleg sem se še obrnila in zmedeno pogledala punce, vendar so bile še bolj zmedene kot jaz. Alex me je peljal na streho hiške, kjer sva lahko bila sama. »Kate ... Če to povem Jaku, bi me ubil.«

Zaskrbljeno sem ga pogledala. »Kaj pa je?« Sem ga vprašala.

»Izgubil sem amulet Mesečnega volka. Medtem ko sva bežala. Nisem se sam preobrazil, amulet se mi je snel.« V očeh sem mu videla, da je obupan.

»Hej, ne skrbi. Našla ga bova.« Sem ga potolažila in objela. »In če ne želiš, da kdorkoli izve, pač ne bova nobenemu pogledala. Ampak vseeno mislim, da bi morala povedati. Vsi delamo napake.« Alex je sunkovito odkimal, ter trmasto vztrajal, da nobenemu ne poveva. Na koncu sem se vdala. Zlezla sva nazaj dol, ter se pridružila ostalim, ki so si pripovedovali grozljivke ob ognju. Kmalu zatem smo se vsi odpravili spat.

To, da sva spala čisto pri steni, nama ni prav nič olajšalo zadeve. Malce po polnoči sva se začela plaziti čez speča telesa, ter po dobre četrt ure varno pristala na tleh hiške. Alex je spustil lestev, ki je ob spustu zagnala veliko hrupa, ob katerim sva se zdrznila, ter s strahom ošvignila najine speče prijatelje. Za trenutek sem mislila, da sem zagledala gibanje, vendar se mi je verjetno samo zdelo. Oddahnila sem si, ko sem pristala na trdnih gozdnih tleh. Z Alexom sva stekla skozi noč. Takoj sem tudi ugotovila, da vidim veliko bolje v temi, kot pa sem prej. Očitno je to še ena stvar, ki jo imaš če si volkodlak.

Po desetih minutah teka sva se končno ustavila na mestu, kjer se je Alex preobrazil.

»Tukaj nekje bi moralo bi-...«

»Čakaj.« Sem ga šepetaje prekinila in oba sva tiho obstala. »Mislim, da sem slišala korake.« Sem odgovorila Alexovemu vprašujočemu pogledu. Oba sva se previdno razgledala po okolici, a nisva opazila ničesar sumljivega.

»Ali slišiš veliko bolje od mene, ali pa tako slabo, da imaš prisluhe.« Se je nasmehnil Alex. Počasi sva nadaljevala z iskanjem, a amuleta ni bilo nikjer. Skoraj sva že obupala z iskanjem, ko sem približno sto metrov naprej v travi zagledala nekaj svetlečega.

»Glej!« Sem rekla Alexu in stekla do svetlečega predmeta. Čisto lahko bi bil amulet Mesečnega volka!

»Ne, čakaj!« Je zaklical Alex. Ker je videl, da se ne bom ustavila, je stekel za mano. Kmalu sem bila nekaj metrov od amuleta, Alex pa nekaj metrov za mano. Stopila sem do predmeta in videla, da je res amulet. Pobrala sem ga, ravno, ko je Alex zavpil:

»Neee!!« Ter se vrgel za mano. Podrl me je na tla, vendar prepozno. Na naju se je spustila mreža, ter naju onesposobila. Zagledala sem lovca, ki je stopil izza drevesa. In še enega. In še enega. Počasi se jih je nabralo približno dvakrat toliko, kot jih je bilo prej.

»Zato so pa skupine!« Mi je jezno zasikal Alex. Brez besed so naju dvignili in ukleščili v jeklene prijeme. Upirala sem se, vendar mi je Alexov pogled govoril, naj se ne, saj bo samo še slabše.

V usta so nama zatlačili krpe. Po nekaj sekundah sem se počutila strašansko utrujeno in naslednji trenutek sem že utonila v globok spanec.

_______________

Vem, da je ta del zelo kratek, ampak se mi je tako izšlo... Se bom potrudila, da bodo naslednji deli daljši.

Lp